Pretegovanje na primorskem soncu
Marec je Že pravi pomladanski mesec, posebno v krajih blizu morja. takrat se vedno več še napol zmrznjenih celincev pride odtajat na primorsko sonce, in tudi plezalci niso izjema. Najbolj zagrizeni sicer plezajo v primorskih stenah vso zimo, oni drugi, ki v pravi zimi raje uživajo na snegu, pa pridejo pretegovat svoje ude takrat, ko ima sonce nad Kraškim robom že pravo moč. Takrat se plezalci namnožijo po stenah približno tako kot šparglji, torej beluši, pod njimi.
Res se pogosto zgodi, da v stene Kraškega roba ali pa Istre za konec tedna zgrne množica plezalcev. Mnogim takšna gneča sicer ni všeč, toda vsakdo, kdor je kdaj potipal za skalo s plezalnimi ambicijami, ve, da imaš pri samem plezanju dovolj dela s samim seboj in z metrom stene okoli sebe. Vidiš naslednji oprimek in stop pred seboj, tako da vsi ljudje okoli tebe preprosto izginejo. Nekaj kvadratnih metrov skale postane za nekaj časa ves naš svet.
Koncentracija je že ena izmed sposobnosti, ki jih plezalec mora imeti, in to ne samo pri samem plezanju v steni, temveč tudi pod njo. Že večkrat se je namreč pripetila nesreča, ko so se ljudje pred vzponom pozabili pravilno privezati na vrv … in padec v takem primeru ustavijo samo tla pod steno, kar pa je v najboljšem primeru precej boleče. Pogosto se takšne peripetije zgodijo prav zaradi velikega števila ljudi v plezališčih, sproščenega zabavanja, klepetanja in pomanjkanja zbranosti. Športno plezanje je sorazmerno zelo varen šport, toda da takšen tudi ostane, moramo upoštevati pravila.
V športnem plezanju so pravzaprav združene vse tiste prvine alpinizma, ki omogočajo uživanje. Plezalne smeri so praviloma kratke, potekajo v dobri skali in tudi za varovanje je dobro poskrbljeno. Na voljo imamo čisto plezalsko gibanje brez tistih drugih alpinističnih sestavin, ki so večini ljudi malo manj domače: dolgi dostopi do sten in sestopi, nevarnost zaradi nenadnega poslabšanja vremena, krušljiva skala, slaba možnost varovanja in tako dalje. Veliko skrbi pri športnem plezanju torej odpade. Morda najpomembnejša značilnost športnega plezanja pa je, da si lahko poiščemo smeri takšne težavnosti, kot nam ustreza. Če smo si zaželeli uživanja, plezamo lažje, če pa bi se radi “navili”, kot pravijo v žargonu pravi plezalci, pa izberemo težje smeri. V večini večjih plezališč je namreč široka paleta smeri, od lažjih do najtežjih. Prisluhnimo sebi in postreženo nam bo z užitkom.
Povsem zmotno je mišljenje, da morajo biti plezalci neznansko močni (čeprav nekateri tudi so), mišičasti in pravi silaki. Nasprotno, pri tem športu je najpomem-bnejša tehnika samega plezanja, moč pa pridobivamo sproti, s samim plezanjem. Bolj kot radiatorji na trebuhu nam koristita koordinacija vseh štirih okončin in občutek za prijeme v skali. Že po nekaj gibih v steni vidimo, da na silo ne bo šlo. Mišice so sicer dobrodošle, toda plezanje zahteva njihovo uporabo na poseben način, ki si ga pridobimo zgolj – s plezanjem.
Morda je na začetku še največ težav s prsti na rokah, ki pogosto niso dovolj utrjeni in močni, toda takšnega občutka nimajo samo začetniki, temveč tudi izkušeni plezalci, če nekaj časa niso bolj intenzivno prijeli za skalo. Zato je treba začeti (svojo plezalsko kariero ali pa samo plezalsko sezono) počasi in postopoma. Večjih neprijetnosti tako ne bo, samo prijetna utrujenost na koncu dneva bo prevevala telo. Ker pri plezanju delujejo vse mišice, se vam utegne pri prvih plezalnih izletih zgoditi, da boste staknili kak “muskelfiber” in morda odkrili kakšno mišico, za katero sploh niste vedeli, da obstaja. Plezanje je potemtakem dobrodošlo tudi za poznavanje anatomije človeškega telesa. Ne samo svojega, da ne bo pomote. Plezalke, zlasti tiste malce boljše, ki se že nekaj časa ukvarjajo s tem športom, namreč slovijo po “geštelih”. Ob skladnem plezalskem gibanju takšnega primerka ženskega spola, odetega v oprijeto majčko in prav takšne hlače, večini moških plezalcev vsaj za kratko zastane dih, komu se morda utegne tudi zaleteti.
Kot smo napisali že na začetku, športno plezanje zahteva popolno upoštevanje nekaj pravil. Končno gre za “spopad” s silo težnosti, pri čemer se moramo zavedati, da gravitacija nikoli ne razočara. Posledice nepravilnosti pa so lahko tudi zelo neprijetne, včasih celo tragične. Zato se je za spoznavanje s tem športom najbolje vpisati na tečaj športnega plezanja, kjer vam pokažejo plezalno opremo in vas seveda tudi naučijo pravilno ravnati z njo, da bo plezanje v užitek.
Športno plezanje je mamljivo za večino ljudi, ki ga poskusi, in tudi zato se športnoplezalna srenja vsako leto veča. Tudi če še ne veste, ali je to prava stvar za vas, le pojdite za zgodnjepomladanski vikend pogledat v katero od primorskih plezališč, kako je vse skupaj videti od blizu. Morda boste že čez teden dni v istih skalah pod strokovnim nadzorstvom poplezovali tudi vi.
Lokacije
Primorska plezališča: Črni Kal, plezališča okoli Ospa, Gradiška tura nad Vipavo, Lijak.
Oprema
1 vrv
2 plezalni pas
3 plezalniki
4 kompleti z z vponkami
5 pripomoček za varovanje
6 vrečka za magnezijo
7 čelada
8 športna oblačila
Urban Golob
Preberite si tudi kam za vikend!
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
