Red Bull Hot Run je sicer daleč od znamenitega filma Cool Runnings, a se je tudi v sarajevskem zraku čutil znameniti jamajški stavek: “I feel very olympic today! ”
Z rolerji po stezi za bob . .
Občutek hitrosti je precej relativen. Iz varnega sedeža udobnega avtomobila hitrost sto kilometrov na uro ni videti nič posebnega. Če pa človek drvi tam okoli stotice na rolerjih, pa je stvar že drugačna. A tolikšne hitrosti najboljši rolerji ne dosegajo kjerkoli. Pred kratkim so tako hitro drveli po olimpijski stezi za bob nad Sarajevom.
Skoraj 100 na uro . .
Sredi junija se je 20 najboljših tekmovalcev v in-line rolanju srečalo v Sarajevu. Tam je najbližja steza za bob in sankanje, ki pa je niso prav velikokrat uporabljali, pravzaprav samo na olimpijskih igrah leta 1984 in občasno še nekaj let zatem. V zadnjih šestih mesecih je organiza-torjem tekmovanja Red Bull Hot Run uspelo toliko popraviti progo, vso razbito zaradi vojne v Bosni, da so se na njej lahko pomerili najboljši evropski tekmovalci.
Nekaj dni prej so tekmovalci okušali progo. Menda so (vsaj med olimpijado) najtežjo progo za bob nekateri malo podcenjevali in se najprej poskušali voziti kar samo v kratkih hlačah, čeladah in s kakšnim ščitnikom. Pa je proga kmalu postavila stvari na svoje mesto in nekaj padcev, odrgnin in podplutb je povzročilo množično oblačenje v obleke, ki so primerne za hitrostni spust po progi s povprečnim naklonom kar 10 odstotkov. In oprave tekmovalcev so bile na dan zadnjega treninga in tekmovanja že prave, a precej različne: nekateri so bili podobni hokejistom, drugi so tičali v motorističnih oblekah, pa v oblekah za in-line rolanje in podobno. Ne glede na opremo so vsi tekmovalci na odločilni dan opustili ‘tipalno’ vožnjo, se pognali s starta na vso moč in zato dosegli neverjetno velike hitrosti na vijugasti in manj kot dva metra široki progi. Dosežene hitrosti so namreč segale do več kot 60, največje pa menda celo do 95 kilometrov na uro. Tako je zmagovalec 1570 metrov dolgo stezo prebrzel v pičli minuti in 12 sekundah.
Najboljši Evropejci
Na Trebević nad Sarajevom, kjer je bob steza, so prišli najboljši evropski tekmovalci iz Francije, Švice, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije in držav nekdanje Jugoslavije. Med poznavalci je bil najbolj pod drobnogledom trikratni svetovni prvak v spustu na rolerjih, Avstrijec Daniel Ladurner, ki je bil tudi tokrat najhitrejši. Ne pa najstarejši. Kar 47 let je imel nemški tekmovalec, ki je uspešno dirkal po betonskem koridorju.
Ko se tekmovalec enkrat požene po stezi za bob, ne more s proge vse do cilja. Premisliti si ne more, odstopiti sredi spusta prav tako ne, razen če pade in se tako ustavi še pred koncem proge. Lahko pa med vožnjo zavira. Vsi tekmovalci so se spuščali v smukaški preži, zmanjšanje hitrosti pa je menda najlaže doseči tako, da se dirkač bolj zravna in poveča upor zraka. Čeprav se lahko tekmovalcu tako samo v nekaj sekundah hitrost zmanjša tudi za okoli 20 kilometrov na uro, pa je nekaj drvečih fantov na rolerjih uporabljalo tudi zavore, da se je smrad po prežganih ‘bremzah’ širil iz ozkega tekmovalnega žleba. Bilo je podobno kot ob kakšni progi za reli na tistem mestu, kjer vsi vozniki močno zavirajo.
Slovenski delež
Tekmovalci morajo močno napeti mišice na nogah tudi v izrazitejših ovinkih. Zaradi naporov so noge vse bolj utrujene, fizično najzahtevnejši ovinek pa je seveda – zadnji. Tam so imeli tekmovalci največ težav in zgodil se je tudi kakšen padec, na srečo brez omembe vrednih poškodb, nekaj lukenj sta utrpeli le zaščitna obleka in oprema nekaterih posameznikov.
Ker prog za bob ni prav veliko tudi v alpskem delu Evrope, po vseh pa se z rolerji niti ne sme dirkati, je bilo to tekmovanje za marsikaterega dirkača na rolerjih prvo srečanje s takšno vožnjo. Tudi oba slovenska predstavnika sta se tokrat prvič spopadla s takšno progo. “Prvič sem tekmoval na stezi za bob. Bilo me je tudi pošteno strah, vendar uživam v adrenalinskih preizkušnjah, ta pa je bila ena izmed najboljših, ” je po povedal freestyler Marko Pajnik, ki je v regionalni konkurenci držav nekdanje Jugoslavije in Romunije zasedel drugo mesto, takoj za Urbanom Markičem.
Hrošč na rolrejih
Med nastopajočimi je bilo hitro opaziti tudi dirkača, ki pa si je svoje spuščanje na koleščkih zamislil nekoliko drugače. Francoski posebnež Jean-Yves Blondeau je po progi dirkal kar – po trebuhu. Na prsih je imel pritrjeno posebno prirejeno rolko, koleščka pa je imel še na kolenih in na podlakteh in je bil pravzaprav podoben gromozanskemu dirkaškemu škorpijonu oziroma hrošču. Ker je imel Blondeau zaradi ležečega položaja najmanj zračnega upora, je dosegal tudi največje hitrosti. Vendar pa je ta profesionalec in oblikovalec vozil zunaj konkurence in pravzaprav skrbel za popestritev dogajanja na progi, z dobro voljo pa tudi zunaj nje.
Tekmovanje v in-line rolanju, kakršno je bilo Red Bull Hot Run nad Sarajevom, je seveda zelo zanimivo za gledalce, a tokrat jih na Trebeviću ni bilo. Razlog je preprost: čeprav so neposredno okolico proge očistili min, organizatorji niso mogli zagotoviti varnosti večjemu številu obiskovalcev. Zato so o dogodku obvestili samo nekatere izbrane medije. Morda bo že prihodnje leto leta drugače in bo v povsem razminirani okolici steze za bob nad Sarajevom v nastopih uživala velika množica gledalcev.
Urban Golob
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
