Ana Klašnja: Občasne diete so del mojega življenja

15. 12. 2012
Deli
Ana Klašnja: Občasne diete so del mojega življenja (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

Balerina Ana Klašnja je kljub svoji mladosti že od leta 2001 stalna članica baletnega ansambla SNG Opere in baleta Ljubljana, ljubezen do te zvrsti pa je začutila v prvem trenutku in danes si ne predstavlja življenja brez plesa, ki jo spremlja zadnjih 20 let. Po naravi je delavna in disciplinirana, zato pred vsako premiero pazi na prehrano, sprostitev, v posteljo pa se vedno odpravi pred drugimi.

Najprej ste trenirali gimnastiko, balet pa je prišel na vrsto pozneje. Kaj vas je prepričalo za to zvrst plesa?

Gimnastiko sem trenirala leto ali dve, ko sem bila stara pet let. Neka deklica v moji skupini se je hudo poškodovala na bradlji, zato so se moji starši precej ustrašili in me poskusili navdušiti za kaj drugega. To ni bilo težko, saj sem od nekdaj občudovala balerine, njihove prelepe oblekice in vso čarobnost, ki jo vidiš na odru.

Si sploh predstavljate življenje brez baleta, gledaliških odrov in predstav?

Če sem čisto iskrena, zelo težko.

V baletu Romeo in Julija je zablestela v glavni vlogi in za izvrstno predstavo prejela Župančičevo nagrado.

V baletu Romeo in Julija je zablestela v glavni vlogi in za izvrstno predstavo prejela Župančičevo nagrado.

Kaj mislite, da bi počeli danes, če ne bi postali balerina? Se spomnite trenutka, ko ste se odločili, da to ne bo le vaš konjiček, temveč tudi poklic?

Da bo balet moj poklic, sem vedela takoj. V to lepo umetnost sem se zaljubila v hipu in preprosto si nisem predstavljala, da bi počela kaj drugega.

Pa ste kdaj razmišljali, da bi odnehali oziroma kaj boste počeli po koncu baletne kariere, ki ima precej kratek rok trajanja?

Kariera plesalca je res kratkega roka, to pa še ne pomeni, da pozneje ne moreš biti kako drugače vključen v ples. Sama si na primer želim svojo baletno šolo. Zelo me privlači gledališka igra, televizija ali pa novinarstvo, vendar za to še nisem imela dovolj priložnosti.

Svet baleta je za širšo javnost razmeroma skrivnosten – vsaj kar zadeva 'zaodrje', zato mnogokrat v ospredje pridejo stereotipi o življenju baletnikov. Za katerega bi rekli, da je najdlje od resnice?

Najbolj neresnično se mi zdi prepričanje, da so vsi moški plesalci geji. V baletu jih je ravno toliko kot v drugih poklicih, le da mogoče nimajo takšnih težav s priznavanjem svoje drugačnosti.

Eden izmed njih je zagotovo tudi, da morate balerine vseskozi paziti na idealno linijo, zaradi česar je marsikatera žrtev prehranskih motenj, kot sta bulimija in anoreksija. Ste se kdaj srečali s tem?

To je na žalost res in v našem poklicu se velikokrat pojavlja. Čeprav se mi zdi, da smo balerine manj izpostavljene prehranskim motnjam kot manekenke, ker smo vendarle tudi športnice in moramo skrbeti za zdravo prehrano brez stradanja. Sama nisem imela nikoli resnih težav, seveda pa so občasne diete del mojega življenja.

Pa se v vaših krogih s to težavo spopadajo le ženske plesalke ali podleže tudi kateri izmed moških baletnikov?

Včasih se zgodi, da se nekateri moški plesalci otepajo odvečnih kilogramov, vendar veliko manj, saj je pri njih večji poudarek tudi na moči.

Kako pa sicer skrbite za svoje telo in zdravo življenje, še zlasti v obdobju intenzivnih priprav na novo predstavo?

Najpomembnejša sta počitek in sprostitev, torej savne, masaže in podobno.

Imate pred pomembno premiero kakšen poseben ritual?

Premiera je zame tako kot za športnika zelo pomembna tekma. Ker moram biti v odlični fizični formi, hodim spat zelo zgodaj, zdravo in redno jem, čas, ko nisem na treningu, pa porabim za razmišljanje o vlogi in o tem, kaj od mene pričakuje koreograf.

Vseskozi ste obkroženi s postavnimi moškimi, še zlasti na odru, zadnja leta pa je vaš zvesti 'spremljevalec' simpatični Lukas Zuschlag. Kako bi opisali vajin odnos?

V življenju si obkrožen z veliko zanimivimi ljudmi. Lukas je eden izmed tistih, ki v meni zbudijo najboljše, in ne morem si predstavljati, kako bi bilo, če ne bi bil ob meni.

Sta se že kdaj tako sprla, da je to vplivalo na vajino delo? Kdo navadno prvi popusti pri nesoglasjih?

Največkrat se spreva zaradi neumnosti. Največkrat prva popustim, ker je Lukas preveč trmast. (smeh). Nikoli pa nisva res dolgo sprta, saj si nihče ne želi, da bi to kvarilo najino delovno razpoloženje.

Za revijo Story napisala Anja Kontrec, foto Helena Kermelj, arhiv SNG Opera in balet

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"