Ana Marija Mitić: Sem na strani športa

29. 10. 2015
Deli
Ana Marija Mitić: Sem na strani športa (foto: Osebni arhiv)
Osebni arhiv

Oh, kako razburljivo! Vedno sem bila na strani športa in športnikov ...

... še bolj na strani zdravega življenja, še posebej, kadar je govora o poobremenitveni rehabilitaciji – po domače povedano savni in bazenčku – ter seveda nutricionističnih specifikah tega sektorja – po domače oreščkih in obilnem vnosu beljakovin.

In zdaj imam še to čast, da najbolj atletsko izzvani srenji namenim nekaj besed. Woohooo! Ne, ni se mi zmešalo, niti ne bom lagala: jaz sem oboževalka športa!

Športnikov še bolj

Športnikov še bolj – kar je res, je res. Je pa tudi res, da bi sama pač prej za svoj poklic strojila kože kapibar, kot pa se prijavila na maraton. Saj ne, da moja nogica še ni stopila v fitnes: daleč od tega!

Včasih, kadar je življenje res prijazno, kadar se planeti postrojijo po mačjih dlakah in kadar prejšnji večer preveč pojem, grem v fitnes celo okrog šestih zjutraj. In potem sem vesela kot radio, ko iz sebe spravim tiste tri kapljice švica in pogledam svoj ljubki zaripli obrazek, poln sreče, ker se srce ni odločilo za infarkt.

Kljub vsemu pa se mi zdi damska nogica veliko bolj elegantna v lakastih salonarjih kakor pa v še tako dovršenih in s himalajskim zrakom amortiziranih supergah.

V zanki zagrizenih aktivcev

Zato, ker imam to pangalaktično lastnost, da kljub travmi, ki jo v meni povzroči preveč gibanja, vedno znova pristanem nazaj v kakšni zanki zagrizenih aktivcev. Nato se tako kakor pri jojo efektu, o katerem gurmani tako zelo radi razpravljamo, kot začarano spet in spet znajdem na neki rekreaciji. Zato samo sebe ne bi poimenovala aktivna, ampak REaktivna.

Pa tudi zato, ker če mi bo kakšen navdušen ekstremni fitnesaš hotel pod nos potisniti novo vrhunsko proteinsko tablico, ki pretvarja špeh v mišice in nadomesti celoten obrok – potem bom pa postala zares reaktivna in bo prejel na malo površino energije kot iz nuklearnega reaktorja: po domače – fasal bo plesko. Pa ne tisto za pojesti. Čeprav ... mmm ... a ni že čas za malico? Se opravičujem. Moram iti nekaj prigriznit. Saj razumete, da mi glikemični indeks ne pade preveč pa to.

Ana Marija Mitić, kolumnistka; foto: osebni arhiv

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"