Ljudje, ki se redno ukvarjajo s športom, imajo z različnimi okužbami praviloma manj težav kot neaktivni vrstniki.
Telesna dejavnost namreč spodbuja obrambne mehanizme, ki jih telo pri vdoru povzročiteljev bolezni najprej uporabi; tedaj se pospešeno izločajo t. i. beljakovine za akutne faze.
Te beljakovine ustavijo uničevalsko aktivnost napadalcev in sprožijo obnovo poškodovanega tkiva, celice požiralke in celice naravne ubijalke pa delujejo bolj agresivno, bolj učinkovito. Tovrstnih pozitivnih učinkov gibanja pa niso deležni vsi športniki; tisti, ki pretiravajo, so nasprotno okužbam zaradi izčrpanosti organizma bolj podvrženi.
Pretiravanje je seveda relativna stvar - za vrhunsko treniranega športnika so napori treninga, ki bi rekreativnega športnika povsem izčrpal in ga napravil bolj dovzetnega tudi za različne okužbe, pogosto le sprostitev pred res velikimi obremenitvami.
A razumno odmerjena, četudi zelo naporna vadba, ki upošteva posameznikovo stopnjo telesne pripravljenosti in okoliščine, v katerih živi (prehrano, spanje, možnost regeneracije . . ), zdravju zelo koristi.
Vir: Geo
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
