To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
5 slastnih pudingov s chia semeni
5 slastnih pudingov s chia semeni

Golf na olimpijskih igrah: Minilo je 112 let. Koliko časa pa bomo morali še čakati Slovenci?

Urša Orehek in Tim Gornik sta trdno odločena, da postaneta prva Slovenca med profesionalnimi igralci golfa. (foto: Igor Zaplatil, Mirko Kunšič, Aleš Fevžar) Igor Zaplatil, Mirko Kunšič, Aleš Fevžar
22. 6. 2016 Vir: Jana

Mladenič iz Teksasa, ki je na dobri poti, da preseže rekorde, s katerimi je v letih pred svojo krizo navduševal Tiger Woods. Zdaj ga tako kot preostalih 119 najboljših deklet in fantov čaka brazilski vrhunec sezone. Olimpijski turnir, na katerem bi nekoč rada nastopila tudi Slovenca Urša Orehek in Tim Gornik.

Dolgočasni šport 'upokojencev', ki imajo preveč denarja in ne marajo bolj adrenalinskih dejavnosti, bo torej kmalu pod drobnogledom še precej širših množic kot sicer. To pa lahko pomeni le eno. Lahko se zgodi, da bo marsikdo spoznal, da golf ni ne dolgočasen, še manj pa šport upokojencev.

Toda na začetku se vrnimo v preteklost

Pisalo se je leto 1904, ko so golfisti nazadnje vihteli palice na olimpijskih zelenicah ... Nato so minila desetletja. De Coubertainova načela so vmes izgubila nekaj svoje veljave, golf pa je medtem postal ena izmed najbolj razširjenih in konkurenčnih športnih panog na svetu. Ob nagradnih skladih na največjih turnirjih, ki navadne smrtnike puščajo brez besed, je marsikdo dvomil, da bodo športni dolarski milijonarji resno razmišljali o obisku Ria. Toda čar olimpijskih iger ni pustil ravnodušnega nikogar v svetu športa izrazitih nasprotij.

Po eni strani je zaradi zasebnih in dragih igrišč zaprtega tipa golf zelo ekskluziven, po drugi pa je v razvitih državah zahoda tudi eden izmed najbolj razširjenih in dostopnih športov. Ta dvojnost se kaže tudi v tekmovalnem pogledu. Zmagovalec letošnjega Mastersa, 'Wimbledona med štirimi največjimi turnirji', Danny Willet je v žep slovitega zelenega suknjiča, ki ga je prejel ob zmagi, pospravil tudi ček za 1,8 milijona ameriških dolarjev. Medtem pa zmaga v moštvenem Ryderjevem pokalu, tekmovanju med izbranima vrstama ZDA na eni ter Evrope na drugi, razen časti ne prinaša nobene finančne koristi. Pa vendar je prav to ena izmed najbolj čislanih lovorik v svetu golfa in športa nasploh.

Glede na trenutni razvoj dogodkov bodo med golfisti enako čislane tudi olimpijske medalje. V Riu se bo borilo po 60 izbrancev v ženski in moški konkurenci. Slovenci svojih predstavnikov tam ne bomo imeli.

Urša Orehek in Tim Gornik, ki sta trenutno najbližje preboju med profesionalce, sta nam povedala, zakaj je pot do golfske elite in nastopa na olimpijskem turnirju tako strma in posejana s številnimi ovirami.

URŠA OREHEK

igra golf od mladih nog. Vse se je začelo s prvim obiskom igrišča v družbi očeta. Ko pa je kot majhna deklica v otroški konkurenci osvojila svoj prvi pokal, jo je igra na zelenicah zasvojila. Z odličnimi nastopi v amaterski konkurenci si je priborila športno štipendijo na univerzi na Floridi, kjer je bila članica golfske ekipe. Po koncu študija je trdno odločena, da postane prva Slovenka v profesionalni konkurenci.

Urša Orehek, golfistka

Golf se vrača v olimpijsko družino. Kaj vam to pomeni?

To je nekaj zelo pozitivnega. Vsak športnik si želi nastopiti na olimpijskih igrah. Zame osebno je to še večja motivacija. Tudi največji milijonarji iz sveta golfa bodo naredili vse, da se uvrstijo na igre.

Golf je del vašega življenja že dobrih 15 let. Kaj se je v tem času na tem področju spremenilo v Sloveniji?

Razlika je občutna. Veliko je pozitivnih premikov. Ko sem začenjala, je bilo zelo malo mladih tekmovalcev. Danes je drugače. Vse več je mladincev, ki dobro igrajo. Več je akademij, kamor lahko starši že zgodaj vključijo svoje otroke. Zveza pomaga po svojih močeh. Res pa je, da je v tekmovalnem pogledu to šport, kjer je pozneje največ odvisno od staršev. V mojem primeru za ta šport živi vsa družina.

S študijem in selitvijo v ZDA ste naredili pomemben korak v svoji karieri. Pravite, da je to ena izmed najboljših možnosti za perspektivne mlade igralce ...

Če ti uspe dobiti športno štipendijo, je vse skupaj veliko lažje. Moja zgodba se je v tem pogledu začela, ko sem bila stara 12 let. Na evropskem ekipnem prvenstvu me je opazila trenerka univerze v Ohiu, ki je navezala stik z Gorazdom Kogojem na GZS. Nastopila sem tudi na Orange Bowlu, tekmovanju za mlade. Pri teh nastopih sem bila dovolj uspešna, tako da sem dobila 10 različnih ponudb za štipendije. Na koncu sem se odločila za Florido.

Kaj pravzaprav prinaša takšna štipendija?

V finančnem pogledu imaš krite vse stroške šolanja in bivanja, ki so zelo visoki. Kot član golfske ekipe imaš na voljo vso vrhunsko opremo in pogoje za trening, ki jih potrebuješ. Poskrbljeno je za vse!

Kakšne ovire pa čakajo igralca na poti do takšne štipendije?

V prvi vrsti moraš dobro igrati golf. Trenerji spremljajo mladinske lestvice. Če si redno uvrščen visoko, te nedvomno opazijo. Seveda pomagajo nastopi na odmevnih turnirjih – na primer v Angliji. V nadaljevanju je pomembna tudi tvoja osebnost, saj je golf na ameriških univerzah moštveni šport. Ko pa si izbran, moraš opraviti tako slovensko kot ameriško maturo.

Življenje športnika na univerzi v ZDA je verjetno precej drugačno od tistega pri nas ...

Še danes se pri nas marsikdo nasmehne, če mu povem, da želim postati profesionalna igralka golfa. V ZDA je bilo povsem drugače. Tam kot športnik sodiš med najbolj prepoznavne obraze na šoli. Medijsko si zelo izpostavljen. Strokovnjaki te nenehno tudi učijo, kako moraš nastopati v medijih, kako se moraš vesti v javnosti. Takoj ti je jasno, da predstavljaš znamko šole. Prisoten je ponos. Na naši univerzi je tako veljal rek – »Once Gator Always a Gator«. Na številne tekme smo člani športne ekipe leteli z zasebnim letalom univerze, kar je neverjetna izkušnja. Vse se dogaja na ravni, ki ti pogosto vzame sapo. Recimo naša sošolca Dante Fowler in Keanu Neal, ki sta se prebila v ligo NFL, že služita milijone.

TIM GORNIK

je prav tako kot naša sogovornica golfu predan od mladih nog. Tudi Tim je svojo igro pilil v ZDA, natančneje na Univerzi Duke, kjer je branil barve Blue Devilsov. Po uspešnem končanju študija pa redno nastopa na turnirjih evropske serije Challenge Tour, ki je odskočna deska za preboj v profesionalno elito.

Tim Gornik, golfist

Golf se vrača na olimpijske igre, številni ljubitelji športa pa ne vedo, zakaj si je tako težko priboriti pravico do nastopa na turnirju v Riu.

Na igrah bosta lahko nastopila po dva najboljša igralca iz 30 držav glede na položaj na lestvici mednarodne golfske zveze. Največje velesile bodo imele na voljo štiri mesta. Glede na to, da bo lahko nastopilo le 60 najboljših v moški in ženski konkurenci, je jasno, kako veliko odličnih igralcev ne bo videlo olimpijskega igrišča. Sicer pa verjamem, da bodo te igre zelo veliko naredile za še večjo priljubljenost golfa. Upam, da bom nekoč na igrah lahko zastopal slovenske barve.

Zdaj pa se osredotočate predvsem na Challenge Tour, kjer je konkurenca prav tako neizprosna, kajne?

Ta profesionalna turneja nižjega ranga ti odpira pot na European tour. Vsako leto pa je število kart oziroma 'vstopnic med elito' zelo omejeno. V bistvu imaš na voljo dve možnosti. Uvrstitev na najvišja mesta v skupnem seštevku na koncu sezone ali pa sodelovanje v kvalifikacijah, ki prav tako vodijo na turnejo. Seveda pa ti višji skupni rezultat odpira pot neposredno v zadnji kroga kvalifikacij in posledično imaš 'lažje' delo v boju za eno izmed dragocenih vstopnic.

Številni ne poznajo vseh značilnosti profesionalnega golfa in se osredotočajo v glavnem le na zaslužke najboljših. Kakšna pa je celotna slika?

Golf je, podobno kot tenis, neizprosen. Če se ne uvrstiš v finale posameznega turnirja, ne zaslužiš prav nič. Glede na to, da tekmovanja evropske turneje potekajo tudi v Aziji in Afriki, temu trendu pa sledi tudi Challenge tour, je vse skupaj povezano z visokimi stroški za potovanja. Nagrade pa so na nižji ravni precej manjše, kar pomeni, da si igralec z dobro uvrstitvijo bolj kot ne le pokrije stroške nastopa.

Pri tem moramo verjetno upoštevati še nekaj. Dandanes posameznik skoraj ne more več uspeti ...

Tako je. Uspeh je nemogoč brez ekipe, ki te spremlja. Sam tako sodelujem s trenerjema Geryjem Gilchristom in Henrikom Lunkvistom. Pri delu pa mi pomagajo še Marko Mrak, psiholog Matej Tušek in nutricionistka Urška Bukovnik. Rekel bi, da z upoštevanjem vseh stroškov igralec, ki se želi prebiti na najvišjo evropsko profesionalno turnejo, potrebuje vsaj 60 tisoč evrov za sezono.

Kakšno popotnico na tej poti pa so vam dala leta na ameriški univerzi?

V prvi vrsti so to leta, ko odrasteš in postaneš zrel. Tam si nenadoma sam, daleč stran od domačih, in moraš sam poskrbeti zase. V športnem pogledu pa nisi več najboljši, ampak del ekipe, kjer se moraš šele dokazati oziroma uveljaviti. Kosanje z boljšimi ti pomaga, da napreduješ. Velika večina danes dominantnih golfistov je nekoč igrala za univerzo. Ko se meriš z njimi, pridobiš dragocene izkušnje in samozavest.

Zanimivosti:

  • V industriji, povezani z golfom, se samo v Evropi letno obrne približno 23 milijard evrov.
  • V svetu igra golf med 50 in 70 milijoni ljudi. Pri nas je uradno registriranih 5.500 igralcev golfa. Neuradno je igralcev precej več. V Sloveniji stanejo osnovno izobraževanje, tečaj in izpit, ki ga potrebujete za igro, 99 evrov.
  • Največjo rast in priljubljenost v zadnjih letih golf doživlja v Aziji.
  • Gradnja igrišča za potrebe olimpijskega turnirja v golfu, ki je bilo zgrajeno v skladu z najvišjimi naravovarstvenimi standardi, je Brazilijo stala 23 milijonov dolarjev. Po koncu turnirja bo to igrišče postalo na voljo vsem ljubiteljem te igre.
  • V letu 2015 je med golfisti največ denarja, 52,9 milijona dolarjev (od tega 50 milijonov na račun sponzorskih pogodb), zaslužil Phil Mickelson, ki pa se mu bržkone ne bo uspelo kvalificirati na olimpijski turnir. Jordan Spieth je zaslužil le 100 tisoč dolarjev manj, vendar kar 20,8 milijona dolarjev na račun nagrad na turnirjih. Na lestvici športnih zaslužkarjev so se pred oba uvrstili le Cristiano Ronaldo, Lionel Messi, LeBron James, Roger Federer, Kevin Durant, Novak Djokovič in Cam Newton (vir: Forbes, 2015).

Besedilo: Boštjan Belčič. Fotografije: Igor Zaplatil, Mirko Kunšič, Aleš Fevžar.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri