Nekaj tako magičnega je glede Krna in Krnskega pogorja. Ne verjamete? Poglejte si fotografije tega čudovitega koščka Slovenije ali še bolje - obiščite ga.
Krn je visok 2244 metrov in je tako najvišja gora v Krnskem pogorju.
Krnsko pogorje zavzema skrajni jugozahodni konec Julijskih Alp, ki jo z vseh strani obkrožajo doline Soče in njenih pritokov Lepenjice in Tolminke. Na prevalu Prehodci se skupina stika z Bohinjskimi gorami.
Pobočja Krnske skupine strmo padajo na zelo nizke nadmorske višine, kar jim daje videz mogočnosti. Severna pobočja so bolj kamnita in v nižjih predelih gozdnata, na jugovzhodu pa so travnate stmali, ki so pod grebeni bolj kamnite. Na travnikih lahko čez leto občudujemo številne rožice.
Mogočen razgled na goro je viden iz Kobarida ali Drežnice.
Zanimivosti:
- Zračna razdalja med Krnom in Jadranskim morjem je le 50 km. Lokalni pastirji vam kaj hitro povedo, da zato Krn zlahka dobi "kapo" oblaka ali dež, ki ga prinese fronta iz morja.
- Pod Krnom so še vedno številne živeče pašniške planine.
- Celotno pogorje je polno ostankov iz 1. svetovne vojne, saj so se tukaj odvijali nabolj krvavi boji. Krn je bil med soško fronto večkrat bojišče in zaželen cilj obeh strani. Italijani so si vrh izbrali kmalu po prihodu v Kobarid, poveljstvo pa so 29. maja 1915 preselili v Drežnico prav zato, ker bi od tam lažje usklajevali napad na Krnsko pogorje.
OPIS POTI NA GORO KRN:
Iz Tolmina se peljemo proti Kobaridu do oznake Kamno, kjer zavijemo desno čez most. Iz Kobarida pa gremo čez Napoleonov most, kjer zavijemo desno ob Soči. Nato sledimo v smeri vasi Vrsno in Krn. Od vasi Krn pa sledimo smeri Koče na planini Kuhinja. Na svoji desni pa lahko že občudujemo Krnsko pogorje.
Ko prispemo do velikega parkirišča, kjer se po rahlo levi cesti nadaljuje cesta proti Koči na planini Kuhinja, parkiramo na velikem parkirišču ali nadaljujemo še nekaj metrov po makedamski poti do koče, kjer lahko parkiramo tik pred njo.
Pri Koči na planini Kuhinja (991 m) si natočimo dovolj vode za vzpon ter se povzpnemo po poti desno navzgor. Hodimo lahko po cesti (daljše) ali pa rajši prečkamo čez pašnike in travnata pobočja, ki so ograjena s pašnimi ograjami, ki jih skrbno zapirajte za seboj!
Kmalu obidemo star vojaški zaselek na planini Slapnik, kjer se danes običajno pasejo krave, ki jih vljudno obidemo. Cesta se zaključi na planini Zaslap. Pred pastirskimi kočami lahko na desni strani opazimo kamnit megalitski krog - a nikar tam ne piknikujte, saj gre za staro sveto mesto, ki si zasluži spoštovanje. Več o krnskem kamnitem krogu pod slovensko sveto goro Krn preberite tukaj.
Od planine Zaslap nadaljujemo nekoliko v desno čez "drn in strm", nato pa spet v levo do neoznačenega razpotja poti na predelu imenovanem Leger.
Nadaljujemo nekoliko položneje do jugozahodnega grebena Krna. Ves čas lahko občudujemo razgled na celotno dolino in Jadransko morje v daljavi.
Iz grebena se nam nato odpre prelep razgled proti Kobaridu, Matajurju in Kobariškem Stolu ter na dolino reke Soče.
Pot se nato naprej vzpenja ob grebenu. Nad seboj že vidimo Gomiščkovo zavetišče na Krnu. V zadnjem delu vzpona do zavetišča pot postaja vse bolj kamnita a še vedno zelo široka.
Od zavetišča nadaljujemo v smeri Krna katerega dosežemo po desetih minutah hoje po vršnem kamnitem pobočju gore.
Zaradi višine je vrh zelo razgleden. Na severu lahko na jasen dan opazimo vrhove Mangrta, Jalovca, Mojstrovk, Prisojnika in Triglava, na vzhodu gorsko verigo Karavank in višje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp, na zahodu Stol (1673m) ter Kanin, na jugu pa sosednji vrh Batognico.
S Krna se proti severozahodu razteza slikovit in malo obiskan greben z najvišjim vrhom Krnčica, ki je znan predvsem iz bojev v prvi svetovni vojni.
Iz Planine Kuhinja do vrha Krna boste potrebovali med 3 in 4 ure zmerne hoje.
Na Krn pa se lahko povzpnete tudi iz Lepene in Krnskih jezer. Pot do Krnskih jezer je opisana tukaj.
Iz vrha se lahko vrnete tudi po drugi poti, ki gre mimo majnega jezera v Lužnici.
Če ste v bližini Kobarida, pa nikar ne pozabite obiskati slap Kozjak in reko Nadižo.
Vir podatkov: sl.wikipedia.org, pripravila: Ana Vehovar
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
