Na potep po slovenski Istri, Čičariji, Brkinih in Krasu

18. 11. 2016
Deli

»Ko se popotnik iz notranjosti Slovenije bliža morju, se svet nad Črnim Kalom nenadoma prelomi in odpre se mu širen razgled na slovensko Istro z morjem v ozadju. Vsled naravnih danosti (burje) in pestre zgodovine, kjer so se države in z njo oblastniki pogosto menjavali, bi jo lahko imenovali dežela na prepihu, dežela, ki ponuja veliko, toliko, da bi bilo skorajda greh čez visok viadukt zgolj zdrveti v obmorske počitniške kraje.«

Vodnik,Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in KrasTako nas k raziskovalnemu branju spodbudi Gorazd Gorišek, urednik izbirnega vodnika Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras, ki je po 19 letih izšel pri Planinski zvezi Slovenije. Tiste, ki starejšo različico vodnika poznate, že uvodoma opozori, da boste ne le na lastne oči, ko boste hodili po pokrajini, ampak tudi v tej novi izdaji vodnika naleteli na številne spremembe.

Od Pomjana do Trstelja

Avtor vodnika je Milan Vinčec, ki je ustvaril živopisno zbirko izletniških točk od Pomjana do Trstelja. Posamezna poglavja poleg opisa kraja in izhodišča vsebujejo še značilnosti poti in podatke, ali se kraj nahaja na vrhu griča, osnovne informacije o turi ter posebnosti in zanimivosti, kot so opisi rastlinja ob poti.

V rubriki s tehničnimi podatki se nahajajo najnujnejše informacije, ki planincu pomagajo pri pripravi na pohod. In skoraj ni strani, na kateri ne bi našli vsaj ene fotografije, pa naj gre za posnetek žuke oziroma brnistre, izvira Vroček, s snegom pobeljenih Praproč ali Mazurinovega mlina.

Najvišji opisani vrh je Slavnik 

Najvišji hrib v slovenski Istri in obenem tudi najvišji med opisanimi v tej knjigi je Slavnik s 1028 metri nadmorske višine, mnogim pohodnikom dobro znani hrib, ki obiskovalce pritegne skozi vse leto. Dostop do vrha ni težak: izberete lahko položno pot Podgorje-Slavnik, po kateri boste hodili približno uro in pol, sestop pa vam bo, kot predvideva avtor, vzel 65 minut. Od Podgorja, ki se nahaja na 518 metrih, do koče boste torej prehodili le 510 metrov višinske razlike.

»Šumel je potok pod vasjo, se penil v svoji strugi«

V vsak kraj nas pospremi drobec poezije, v tem vodniku boste namreč našli tudi dragocene verze, ki so se zapisali Alberti Ostan, Rafaelu Vidaliju, Miroslavu Košuti, Bertu Pribacu  ... Drugih sledi časa in podrobnosti o krajih prav tako kar ne (z)manjka.

Kot dodaja urednica Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije Mateja Gruden, gre za »zelo slikovit vodnik. Tudi zaradi bogatega fotografskega arhiva, ki poudarja naravno in kulturno dediščino opisanih krajev. Avtor Milan Vinčec je domačin in kot tak odličen poznavalec območja. Poleg publicistike se ukvarja tudi z režijo, podpisal se je pod videofilm Slovenska Istra, turistično ponudbo bližnjih krajev pa predstavil že v knjigi Istra, Koper, Izola, Piran. Zapisi v aktualnem vodniku so zelo zgoščeni. Na teh poteh spoznavamo ne le gričevje, ampak tudi stara vaška in mestna jedra, cerkve – med drugim hrastoveljsko – in njihove zvonike, pa ostaline vodnjakov in preostalo dediščino tega konca Slovenije. V prvi vrsti nas avtor sicer povabi h gibanju, hoji po izključno označenih poteh: kolovozih, makadamih in stezicah. Vse točke, ki jih je nanizal, so lahko dostopne in ne prav visoke, kar pomeni, da jih lahko dosežejo tudi družine z majhnimi otroci in starejši ljudje. Prav zato že v uvodu posrečeno poudari, da to ne more biti klasični planinski vodnik, a navsezadnje so nižje vzpetine, kot dodaja, 'senca mogočnega gorovja'. Če boste na izletu poleg lepih razgledov iskali tudi cvetje, boste na teh straneh izvedeli, kdaj se obarva ruj in na katerih travnikih raste potonika.«

31 izletov

Poleg že omenjenih Pomjana in Trstelja je Milan Vinčec v vodnik uvrstil naslednje pohodniške cilje:

  • Krkavče s Svetim Petrom,
  • Ronek (Strunjan),
  • Jurjev hrib (in Resslov gaj),
  • Marezige,
  • dolino Dragonje,
  • Ivačevec,
  • Tinjan,
  • Lačno,
  • Kuk,
  • Sv. Kvirik,
  • Kubed,
  • Podpeč ... in še bi lahko naštevali, vseh skupaj je 31.

Po besedah avtorja nas tja povabijo »razgiban gričevnat svet, prijazno podnebje, zmerna poletja in mile zime« z malo snega, ki »se zadrži le v višjih hribovitih predelih. Vsak letni čas ponudi kaj novega in zanimivega, vsak obisk je začinjen s pridihom čarobnega. Preseneti pokrajina, ki iz koraka v korak spreminja podobo, zdaj s kamni posuta, v naslednjem trenutku se odprejo mehka živo zelena travnata gmajna, gozdnat objem, puste goličave, nizko grmičevje ...".

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"