10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Janez Klančnik - 'železni mož': Vse je potrebno podrediti pripravam na tekmo

Janez Klančnik - 'železni mož': Vse je potrebno podrediti pripravam na tekmo (foto: Grega Valenčič/Sportida) Grega Valenčič/Sportida
28. 8. 2019

Janez Klančnik je nahitrejši Slovenec in tretjeuvrščeni na lanskoletnem prvem I FEEL SLOVENIA IRONMAN 70.3 Slovenian Istria tekmovanju v Sloveniji. Drugo tako tekmovanje bo na sporedu 22. septembra 2019.

34-letni Slovenjgradčan ima že od nekadaj rad šport. Iz nogometa je presedlal na gorsko kolo, kateremu je kasneje dodal še tek.

Po zmagi na gorskem duatlonu Woodman 2008 je prejel povabilo v Triatlonski klub Ljubljana (TKL), kjer je kolesarjenju in teku dodal še plavanje.

Zakaj ste se prijavili na prvi IRONMAN 70.3 v Sloveniji?

Na prvi IRONMAN 70.3. v Sloveniji sem se prijavil, ker je to moja "domača" tekma in sem želel biti del tega zgodovinskega dogodka. Želel sem se tudi predstaviti slovenski publiki in tekmovati pred domačimi navijači in prijatelji.

Kakšne so se vam zdele proge na slovenskem tekmovanju?

Proge so se mi zdele izredno lepe. Od trase ob morju do gričkov v zaledju Obale. Obožujem namreč morje in hribe. Jaz osebno bi sicer speljal kolesarsko traso tako, da ne bi šli proti Kozini, temveč bi se spustili po glavni cesti nazaj proti Kopru in bi naredili potem 2 kroga čez Italijo. Na teku pa bi mogoče raje naredil dva kroga Koper - Izola. Ampak tudi tako so bile proge izredno lepe.

Kakšne občutke ste imeli med tekmovanjem v Sloveniji in na cilju v Kopru?

Občutki med tekmovanjem so nepopisni. Navdušenost, živčnost, napor, trma, jeza, utrujenost, ganjenost, sreča, veselje, zadovoljstvo, ponos... mešanica vsega.

Kako in koliko časa vnaprej izberete IRONMAN 70.3 tekmovanje, ki se ga boste udeležili?

Za tekmovanje se ponavadi odločim približno šest mesecev pred samo tekmo. Odločim se na podlagi dobrih izkušenj ostalih tekmovalcev, zanimivosti kraja, kjer je tekma, ter kakovosti organizacije.

Kako se pripravljate na polovični ironman? Morate kaj spremeniti, se čemu odreči?

Odvisno je od tega, s kakšnim namenom grem na tekmo. Če želim biti le del dogajanja in dokončati tekmo, odrekanja ni veliko, saj je v moj življenski slog že vključen šport in nekaj ur treningov na teden. Če pa želim na tekmi doseči dober rezultat, pa je odrekanja veliko - življenje je potrebno podrediti pripravam na tekmo. Imeti moram dober načrt treningov in se ga strogo držati. Potrebna je disciplina in ogromno motivacije, da lahko dan za dnem izpelješ naporne več-urne treninge. Zelo pomembna je tudi regeneracija in veliko spanja, da ne pride do pretreniranosti. Odreči se je treba slabi hrani in tudi zabavi, ki te fizično utrudi.

Kaj vas motivira med tekmovanjem? 

Med tekmovanjem me najbolj motivirajo pošteni in dobronamerni navijači, ki se zavedajo napora in bolečin, ki jih premagujemo tekmovalci. Tudi znani obrazi ob progi mi dajo dodatno brco v rit, da ne upočasnjujem. Motivira me prav tako misel na uspeh oz. na veselje, ki ga bom doživel v cilju ter na prijetno druženje po končani tekmi, ko bomo vsi polni vtisov, zanimivih zgodb in pripetljajev.

Morebiti kakšna anekdota iz slovenskega ali katerega drugega tekmovanja IRONMAN?

Na slovenskem IRONMAN 70.3 tekmovanju mi je šlo vse bolj kot ne po planu. Sem pa imel drugje že velike težave. Recimo na tekmi v Nemčiji, kjer se mi je na dolgem triatlonu že na polovici kolesarskega dela pokvaril zadnji menjalnik in sem tako ostal samo z dvema težkima prestavama. Na trasi so bili strmi klanci, ki sem jih komaj cik-cak prevozil. Ljudje ob progi so me čudno gledali, kaj mi je, a jaz sem bil tako utrujen, da jim nisem mogel razložiti zadeve. Tudi uradni mehanik ob trasi, kjer sem se ustavil za 6 minut, mi ni uspel popraviti okvare. Ampak zame ni bilo predaje, hendikepiran sem kolesaril naprej, zaradi težkih prenosov so me v klanec grabili krči, a nekako sem uspel priti do menjave na tek. Odpravil sem z velikim strahom, če bom sploh lahko tekel, a mi je steklo. Toda samo do zadnjih 10 kilometrov, ko se se pojavili še večji krči kot na kolesu, in sem se do cilja privlekel samo na račun moje velike trme.

O železnem triatloncu Davidu Plešete pa si lahko preberete več na naslednji povezavi.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri