Uspešen trener se je moral pri tridesetih ponovno naučiti hoditi. Tu je 8 pomembnih lekcij, ki se jih je naučil - in jih predaja vsem nam - Športi

Vsakomur od nas lahko življenjska izkušnja v hipu zruši cel svet. Pri tem pa lahko le upamo, da ne bo preveč vplivala na naša vse preveč pomembna opravila. A velikokrat ni tako. Tako se je aktivno življenje Leeja Boycea, uspešnega trenerja za moč, v hipu postavilo na glavo. Česa vsega se je naučil, ko se je moral pri tridesetih ponovno učiti hoditi?

Njegova nedavna izkušnja se ni pustila motiti. Sredi košarkaške tekme ga je zgrabila in od tistega trenutka ni popustila.

"Igra je bila zahtevna, a zame povsem običajna: z obema rokama sem zabil »alley-oop«. V višino merim 193 cm in koše zabijam od petnajstega leta, zato nisem okleval. Ko sem se v tistem trenutku odlepil od tal, pa sem takoj začutil bolečino – presenetljivo ter preveč nenadno in močno, da bi jo lahko odmislil."

In potem ...

"Ležal sem na tleh in prijateljem povedal, da ne čutim nog, le izjemno silno bolečino. Nekako nisem zmogel spustiti pogleda, da bi ocenil škodo oziroma se poskušal obrniti, da bi ugotovil, če se lahko premaknem."

Zato je Lee le tiho zaključil, da si je verjetno kaj izpahnil in na poti v bolnico že razmišljal o dodatnih vajah, ki jih bo izvajal poleg počepov in dviganja uteži, da se mu kaj takšnega ne bi več pripetilo.

Prognoza, ki mu je v hipu zrušila svet

"Vse misli so se ustavile, ko mi je zdravnik na urgenci po pregledu in slikanju postregel s prognozo: bilateralno pretrgana Ahilova tetiva. Obupno resna poškodba. V najboljšem primeru bo okrevanje trajalo več mesecev in morda stanje ne bo nikoli več isto.

Prisiljena je živeti z bivšim, a mu zato vsak dan odčita posebno lekcijo

Sam, ki ponavadi ljudem službeno pomagam, da postanejo močnejši in se bolje premikajo, pa bom moral začeti od začetka – učiti se bom moral hoje."

8 pomembnih lekcij, ki se jih je naučil v naslednjih šestih mesecih

PRVA LEKCIJA:

Ko si zdrav, treniraj

Če kdo potrebuje razlago – popolno pretrganje tetive ne pomeni delnega raztrganja. Pomeni popolno pretrganje. To je nekako tako, kot bi z močnimi škarjami prerezal kabel na pol. Beseda »bilateralno« pa pomeni, da se je to hkrati zgodilo v obeh kolenih.

Tole zgodaj je rentgenska slika nog na dan poškodbe. Z rumeno sta obkroženi mesti, kjer bi morali počivati pogačici, ki pa sta zdaj lebdeli precej višje. V bolnišnici so se prvič soočili s tovrstnim primerom.

Lee bi moral v bolnišnici ostati več kot šest dni, a so ga predčasno odpustili iz enega samega razloga: ker je mlad in močan. Medicinskim sestram in fizioterapevtom je lahko tudi dokazal, da se bo v kopalnici znašel – sam se je pripeljal do vhoda, se z močjo zgodnjega dela telesa dvignil na rob kopalne kadi, nato pa se premaknil na straniščno školjko.

"Čeprav zgornji scenarij zveni zelo črno, ne vem, kako bi bilo, če bi imel isto težo (okoli 120 kg), a ne bi imel dovolj moči, da bi lahko nepokreten vsaj deloma funkcioniral. Treniramo za hobi, da bi zadovoljili svoj ego in se spopadali z izzivi, a se pogosto ne zavedamo, kako pomembno je v resnici, dokler nas tovrstni dogodek ne opomni na to."

DRUGA LEKCIJA:

Nikoli ne podcenjujte sposobnosti telesa, da si opomore

Šest tednov po poškodbi je Lee lahko upognil noge do kakšnih 25 stopinj. Če se je res potrudil, tudi do 30.

"Še vedno sem nosil opornice za ravnanje nog, ki jih nisem snel, razen za ocenjevanje gibanja, ko sem ležal. Končno sem se znebil invalidskega vozička in obremenil noge, pa tudi z berglami sem postajal vse bolj spreten."

To je bil dober del. Slabo pa je bilo, da so njegov mišice popolnoma atrofirale.

Vendar pa se Lee z mišično atrofijo ni tako obremenjeval kot s funkcionalnostjo samih mišic. Ki pa se je, neverjetno, vračala. Kirurgi so mu odprli kolena, pogačici potegnili na svoje mesto, tetivi pritrdili nazaj na golenico, nato pa vse skupaj zakrpali.

"Kljub temu sem lahko spet uporabljal noge, ker je imelo moje telo dovolj dober »spomin«, da je lahko ponovno vzpostavilo živčne poti in začelo z zdravljenjem. Občudovanja vredno, čeprav je bila izkušnja izjemno neprijetna."

TRETJA LEKCIJA:

Vse je odvisno od zornega kota

"12 tednov po poškodbi mi je zdravnik povedal, da napredujem hitreje, kot so pričakovali, sam poseg je uspel, zato bom lahko pričel s fizioterapijo. Krasna novica, kajne? Seveda, a tako dolgo je trajalo, da sem prišel do te točke ... pa me čaka še toliko dela."

Tisti, ki ste imeli opravka z resno poškodbo, veste, da gre za vsakodnevno bitko z umom. Če se boste osredotočili na vse, česar še ne zmorete, pa vas bo to vodilo samo v temo.

Moral sem se osredotočiti na svoj napredek in vse, kar me je še čakalo. To je bil edini način, da sem lahko napredoval.

"Naslednje jutro sem se odpravil v fitnes."

ČETRTA LEKCIJA:

Fitnes ozdravlja

Ko se je Lee prvič vrnil v fitnes, je imel zaradi mišične atrofije skoraj 10 kilogramov manj. Kolena so ga bolela in komaj jih je lahko upognil pod kotom 90 stopinj.

"Ampak ... bil sem v fitnesu in prvič po skoraj treh mesecih bom poskusil s pravo vadbo."

Njegova prva je bila sestavljena iz vaj na napravi za veslanje, dviganja okoli 60-kilske uteži in zelo nizkih počepov, kar se je izkazalo za zelo težavno.

"Skoraj vsi gibi so bili boleči in nisem mogel obdržati položaja, ker je bil zaradi gravitacije pritisk na kolena neznosen. Nikakršnega nadzora nisem imel nad upogibanjem kolena in ob 6-kratni ponovitvi dvigovanja uteži nisem dvigoval praktično nobene teže."

"Morda res ne zveni zmagoslavno, a takojšnja vrnitev v fitnes je bila ena najboljših stvari, kar sem jih storil za svoje fizično stanje, še posebej pa psihično. Vadba je delala čudeže in izboljšalo se mi je razpoloženje, to pa je bil eden redkih trenutkov, ko sem začutil, da postajam močnejši."

Lee sicer nikomur ne priporoča, da bi prehiteval stvari v želji po pospešenem okrevanju. Vedno pozorno prisluhnite napotkom, hkrati pa se naučite resnično ubogati svoje telo. To je ključnega pomena.

"Morali boste premagovati bolečino. To je normalno in zdravniki vam tega morda sploh ne bodo omenili, če nimajo veliko izkušenj z vzdržljivostnim treningom. Vztrajnost, poznavanje lastnih omejitev, oblikovanje lastne vadbe in uspešen zaključek vsake vadbe, s čimer gradite samozavest, so ključ do popolnega okrevanja."

PETA LEKCIJA:

Doživeli boste tudi neuspeh

"Če bi poškodovancu zatrdil, da bo pot do njegovega okrevanja potekala gladko, bi se zlagal. To se skoraj nikoli ne zgodi. Neuspeh ne pomeni nujno nove poškodbe, lahko gre samo za manjše ovire, ki bodo podaljšale vašo pot do boljšega zdravja."

"Sam sem svojo že tako ranljivo levo tetivo resno obremenil že s tem, ko sem brez pomoči vstal s preveč globokega stola. S to neumno odločitvijo sem si prislužil nekajtedensko nazadovanje, hkrati pa sem se spet osredotočil na počasno in umirjeno napredovanje."

Žalostno je, ampak drži: ni pomembno, kaj počnemo v fitnesu, če zaradi preprostega življenjskega giba postanemo popolnoma nemočni.

ŠESTA LEKCIJA:

Včasih ne bo nikoli več, kot je bilo

"Če bi bil vrhunski športnik, bi ta poškodba končala mojo kariero. A se ne ukvarjam s tekmovalnim športom. 30-letni trener sem, čigar delo temelji neposredno na moji sposobnosti brezhibnega izvajanja določenih gibov. Zato je bilo moje okrevanje kanček pomembnejše, kot če bi bil denimo računovodja, ni pa ogrozilo moje kariere."

A kljub vsemu, njegova kolena niso več takšna, kot so bila ob rojstvu: zdaj so zakrpana, ker je zdravnik vložil vse moči v to, da jim povrne prvotno stanje.

SEDMA LEKCIJA:

Spoštujte posameznikove omejitve in dosežke

Po 24 tednih je Lee pridobil veliko mišic v nogah (ne vseh) in po dolgem ogrevanju je lahko sam delal kar spodobne počepe.

Zanj je bilo (in je še vedno) ob lastnem okrevanju najbolj neverjetno, da toliko ljudi tako preživi celo življenje. "Mesec dni sem preživel na invalidskem vozičku, živel sem življenje, ki je za nekatere stalnica. Na to me pogosto opomni pogled na paraplegika, ki dviguje uteži, in redno obiskuje moj fitnes."

Bistveno je, da imamo vsi omejitve. Zato nekaj, kar nekomu ne pomeni nič posebnega, drugemu lahko predstavlja velik dosežek. Vsi se trudijo po najboljših močeh in to moramo spoštovati.

OSMA LEKCIJA:

Obstaja veliko različnih dosežkov

Lee lahko zdaj, po več kot 32 tednih, izvaja veliko aktivnosti, kadar se mu zahoče. Pri tem pa se zaveda, da kot pri vsakem odraslem človeku tudi njegovo telo ni takšno, kot je bilo pri osemnajstih, poleg tega pa je preživelo še izjemno poškodbo.

"Če bi rad v fitnesu nekaj dosegel, si moram zato vzeti potrebni čas. Poleg tega moram izbrati veliko lažjih načinov vadbe, ker mi preprosto bolj ustrezajo. Pri dvigovanju uteži bom ponavadi vedno uporabil trap palico in pas. Poleg tega bom večkrat delal počepe s pripomočki kot pa sam. Pri tridesetih mi ni treba nikomur ničesar dokazovati, ključ do dolgotrajne forme pa je v tem, da najdemo varnem načine, s katerimi bomo želi sadove trdega dela."

Kaj to pomeni?

Da ni nič drugačen od tistih, ki jih trenira – večinoma se vsi na tak ali drugačen način spopadajo z ovirami.

Odgovor se skriva v dejstvu, da se ne smemo pretvarjati, da bodo ovire izginile. Pogosto se to ne bo zgodilo in ključno je, da med vadbo in celo med njenimi posameznimi elementi poiščemo drobne znake napredka.

Potrpežljivost, skrb, pozornost in doslednost – vse te lastnosti odlikujejo dobre trenerje in dobre stranke, še posebej, ko gre za poškodbe.

Če ste prišli do konca tega sestavka, to morda pomeni, da ste doživeli kaj podobnega in se v situacijo lahko vživite, morda pa jo trenutno celo doživljate. Če to drži, si naslednje besede vzemite k srcu: držite se poti, na stvari vedno glejte s svetle plati in proslavite majhne zmage. Bolje bo.

Prirejeno po: www.bodybuilding.com