Svetovni rekorder v najdaljšem maratonu na statičnem kolesu Aleš Potrč se je pred kratkim vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Na kolesu je preživel natančno 225 ur, 25 minut in 25 sekund in s tem za eno uro ugnal predhodnega nosilca svetovnega rekorda.
Brata Aleš in Marko sta z dušo in telesom športnika. Prav to je razlog, da že kujeta nove načrte o novih podvigih.
»Skupaj z Markom pripravljava zanimiv projekt, kjer bova združila kar nekaj zanimivih športov v eno skupno dogodivščino, ki je vsaj v takem obsega in na tak način še ni bilo.«
Aleš je idejo o drznem podvigu začel kovati že v letu 2011.
»S prijateljem, Sandijem Bitencem (Guinnessov rekorder v potapljanju na vdih, o. p.), sva organizirala ekipo 'ekstremnih' in skupaj smo poganjali eno kolo skoraj polnih devet dni. Zaradi preobremenitve kolenskih vezi sem imel takrat nekaj več počitka, kot sem želel, pa vendar sem na statičnem kolesu preživel nekaj več kot 41 ur,« pove Aleš.
Izkušnja ga ni pustila pri miru in začel je premišljevati, koliko časa je sploh mogoče preživeti na kolesu.
»Ogrel sem se za svetovni rekord, takrat še v rokah Američana, Georgea Hooda, ki je bil 222 ur 22 minut in 22 sekund. Najprej se je zdelo nemogoče, a po večdnevnem premisleku in posvetovanju z bratom, Markom Potrčem, sem se odločil.«
Iz aikida na kolo
Ekstremni športniki radi izzivajo nove dosežke in Aleš je svojo športno pot začel na predvsem nenavaden način.
»Na začetku srednje šole sem začel trenirati aikido. Začel sem raziskovati in našel svojega mojstra v ZDA. Larry Reynos, ki je bil dolga leta 'Sempai' Stevena Seagala in tudi sam je igral v nekaj filmih, je postal moj mentor. Zaradi razdalje sva se sicer videla le na seminarjih, ki so jih organizirali moji kolegi v Nemčiji.«
»Leta 2004 sem odprl svoj klub, kjer sem potem poučeval aikido po metodi Larryja Reynosa. Kot najmlajšemu klubu mi je za to veščino uspelo navdušiti največ deklet v Mariboru, kar je bilo zelo težko. To štejem kot eden težjih podvigov pred rekordom. Pozneje, ko sem se vrnil z Dunaja, kjer sem živel nekaj več kot leto dni, sta me prevzela kolesarstvo in triatlon. Prav ti dve disciplini sta bili povod za svetovni rekord.«
Garanje
Priprave na svetovni rekord niso bile preproste. Najhuje pa je bilo za Aleša na polovici premagovanja zastavljene poti.
»Pri vsem mi je najbolj pomagal prav Sandi, še posebej pri prehrani, treninge sem pa načrtoval in izvajal v lastni režiji. Sredi drugega sklopa sem vključil tudi psihološke priprave s priznanim psihologom. Zdravko Strniša, ki je pomagal pri rekordu že Marku in Sandiju, je bil pripravljen pomagati tudi meni.«
»Podiranje rekorda je potekalo povsem po pravilih, ki jih določa organizacija Guinnessove knjige rekordov. Za vsako polno uro na kolesu sem dobil na voljo pet minut, ki sem jih lahko preživel brez kolesa. Sedmi dan pa je bil vsekakor najtežji. Po petem dnevu so mi sicer možgani vsak dan pričarali drug prostor, v katerem sem kolesaril, halucinacije kot posledica utrujenosti in pomanjkanja spanja. Vse to mi bo vsekakor pomagalo pri vseh bodočih podvigih. Zdaj vem, da če se za nekaj odločim, bom to tudi dosegel,« še doda Aleš.
Mima, foto: Dušan Potrč, Mima
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
