Cestno kolesarjenje

20. 6. 2011
Deli
Cestno kolesarjenje

Cestno kolesarjenje je kljub strmemu vzponu gorskega kolesarstva v zadnjih desetletjih še vedno najbolj priljubljeni kolesarski rekreativni šport (sodeč po prodaji koles). Seveda je izbira športnih cestnih koles (specialk) široka in pestra. Verjetno je najpomembnejša stvar pri nakupu takega kolesa, da vam je 'prav'.

Ljudje smo različnih dimenzij in oblik, prav takšni pa so tudi okvirji koles. Na kolesu se morate počutiti udobno in lahkotno. Tudi barva in dizajn kolesa naj vam bosta všeč. Vsaj s psihološkega vidika je to pomembno, saj boste prepričani, da ste na njem videti dobro. Pri opremi kolesa bodite pazljivi, da vam bosta ročici za zavore ustrezali in da boste z lahkoto prestavljali. Seveda se kakovost opreme viša sorazmerno s ceno. Pazite tudi na težo kolesa, boljša kolesa so lažja. Pomembna dejavnika sta še sedež in kolesarske hlače, saj imamo tudi zadnjice različne; primerna izbira nam olajša večurno kolesarjenje.

Cestne specialke nimajo vzmetenja kot gorska kolesa, saj nam pozibavanje kolesa jemlje hitrost. Zračnici na takem kolesu sta tanki (s tem dosežemo večjo hitrost, ker zmanjšamo trenje). Cena cestnih koles se giblje od nekaj sto do pet tisoč evrov in več. Zelo veliko je tudi dodatne opreme (čevlji, obleka, čelada, različni merilniki, odsevniki ...) Posvetujte se s poznavalcem, pobrskajte po spletu ali obiščite več trgovin s kolesi. Ne kupujte na razprodajah in ne izbirajte samo po lepoti; če vam kolo 'telesno ne pristaja', ga nima smisla kupiti.

Nasveti

  • Če vam ne ustreza kolesariti z nogami, pripetimi na pedale, lahko na začetku kolesarite na staromoden način.
  • Zavedajte se, da ste najšibkejši člen, ki se vozi po cestišču. Ne zanašajte se na druge udeležence v prometu, ampak samo nase. Upoštevajte cestnoprometne predpise in ne poslušajte glasbe, ko ste v prometu. Poskrbite tudi za osebno varnost, predvsem čelado in rokavice (pri padcu se boste najverjetneje lovili na roke in le z rokavicami boste preprečili nadležne odrgnine).
  • Med vožnjo vsakih 15 minut zamenjajte položaj rok, telesa in zadnjice.
  • Ne zavirajte samo z zadnjo zavoro. Prva zavora je odzivnejša in učinkovitejša pri zaviranju in ustavljanju. Veliko neizkušenih kolesarjev misli, da bodo pri sunkovitem stisku na prvo zavoro poleteli naprej ali v salto. To se ne bo zgodilo, če boste imeli dobro ravnotežje in če boste držali težišče telesa nizko.
  • Roke na vrhu krmila je najpogostejši in najlažji položaj za večino kolesarjev. Toda ne pozabite, če držite roke nižje v zakrivljenem delu krmila, boste dosegli boljšo aerodinamiko in večjo hitrost, posledično pa boste lahko prestavili v težjo prestavo.
  • Kolesarjenje v skupini ima prednost, da se lahko peljete v zavetrju. Bližje ko ste hrbtu pred vami vozečega kolesarja, manj vam je treba poganjati pedala, da bi zadržali isto hitrost. Seveda pa je to nevarno početje, če ni usklajeno in natrenirano.
  • Poskusite sprintati vsaj sto metrov. Dajte vse od sebe in poskušajte doseči maksimalno mogočo hitrost v kratkem časovnem intervalu. Pazite na ravnotežje, dokler se ne navadite. Lažje je seveda z rokami na vrhu krmila, hitreje pa z rokami na zakrivljenem delu. Ko pospešujete, lahko vstanete iz 'sedla' in nekaj vrtljajev odvozite stoje.
  • Ne kolesarite prepogosto (seveda tudi ne preredko – vsaj dvakrat do trikrat na teden). S preveč kolesarjenja lahko naredimo več škode kot koristi – mišice ne bodo imele časa, da se regenerirajo, in lahko se pojavi utrujenost zaradi pretreniranosti, posledično pa psihična blokada, ki bo zmanjšala vaše navdušenje nad kolesarjenjem.


Ko nehate kolesariti (zlasti po dolgotrajnem kolesarjenju), se raztegnite. Telo vam bo zelo hvaležno, in ker naslednje dni ne boste imeli pretiranih bolečin v mišicah, se boste naslednjič lažje spravili na kolo.

 

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"