Prvo vprašanje, na katero si morate ob kupovanju novega kolesa odgovoriti, je ...
- Kje in kako se nameravate z njim voziti?
Potrebujete novo kolo, da se boste lažje vozili po mestu? Bi s prijatelji radi odkrili čare Logaške kolesarske transverzale? Vas mika vzpon na Veliko planino, Krvavec, Vršič? Ste adrenalinski navdušenec in si želite spusta po pohorskih strminah?
- Drugo - koliko časa mislite posvetiti novemu hobiju?
Se boste na kolo usedli le dvakrat, trikrat na leto? Vas je zamikalo, da bi skrite poti v bližnjem gozdu doživeli še nekoliko drugače, s perspektive kolesarja? Se letos spet nameravate udeležiti tradicionalnega vzpona na Vršič, pa ste sklenili, da se boste zadeve lotili malce drugače?
Glede na vrsto vzmetenja lahko kolesa razvrstimo v tri kategorije:
- Nevzmetena kolesa, ki so dandanes že prava redkost, saj prednje vzmetne vilice niso namenjene zgolj udobju, ampak tudi varnejši vožnji. Kolo s prednjim vzmetenjem je na razgibanem terenu namreč veliko lažje nadzorovati kakor kolo brez vzmetenja.
- Kolesa s prednjim vzmetenjem (hardtail)
- Popolno vzmetena kolesa (ful suspension, »fullyji«)
Zadnje vzmetenje je vzrok za številne polemike med gorskimi kolesarji. Zagovorniki stare šole še vedno trdijo, da je »feder pod ritjo« namenjen zgolj udobju, na račun katerega izgubljamo energijo. To drži le delno. Vse je namreč odvisno od tega, po kakšnem terenu se vozimo, kakšen način vpetja zadnjega vzmetenja ima kolo in koliko giba premore.
Velikost
Zelo pomembna pri nakupu je velikost okvirja, torej je pri kolesu podobno kot pri obleki. Višji ko je človek, večji mora biti okvir, da je položaj pri vožnji optimalen. Če kupite premajhno kolo, se bo zgodilo, da med vožnjo ne boste pravilno iztegovali kolen - posledice so manjši izkoristek porabljene moči, manj kilometrov, zaradi nepravilnega položaja pa si utegnete nakopati tudi kakšno trajno poškodbo.
Enako je z drugimi deli. Če je okvir prevelik, bo telo na kolesu preveč iztegnjeno, pedal se boste verjetno dotikali le s prsti, zaradi »ležečega« položaja pa vas bo kaj kmalu pričelo ščipati v križu. Velikosti okvirjev se merijo v colah, večina proizvajalcev pa ima vsaj tri različne, na primer 16, 18, 20. Nekatere tovarne imajo rajši liha števila, tretji pa prisegajo kar na konfekcijske oznake (S, M, L).
- Sistem za ugotavljanje prave velikost je približno tak: izmerite dolžino med tlemi in svojim korakom, pomnožite z 0,66 in dobili boste višino okvirja, ki naj bi vam ustrezala. Če preračunate, gre nekako takole: 14-colski okvir je primeren za človeka višine okrog 150 cm, 16-colski za 160 cm, 17- za 170 cm, 18- za 180 cm in po tem sistemu naprej. Poenostavljeno povedano, med zgornjo cevjo okvirja in vašim mednožjem naj bi bilo prostora za največ eno dlan. Vendar ne skrbite, za omenjene podatke trgovci gotovo vedo.
Če želite kolo, ki vam bo zvesto služilo vsaj eno sezono, je priporočljivo, da zanj namenite vsaj 500 EUR. Lahko se sicer zgodi, da boste za nekaj manj denarja našli spodobno kolo, a načeloma velja - malo denarja, malo muzike. Faktor, ki gotovo najbolj vpliva na ceno kolesa, je kakovost njegove opreme.
Zelo pomemben detajl je sedež. Na žalost je tako, da bi za vsako zadnjo plat morali imeti svoj model. In še večja žalost, da dokler ne najdete pravega, sploh ne boste vedeli, kaj iščete. Tisti, ki ustreza vašemu kolegu, morda za vas še zdaleč ni primeren. Lahko se celo zgodi, da boste še zelo obžalovali drag nakup najboljšega modela na trgu, saj vam, preprosto povedano, ne bo pisan na kožo.
Klasične obročne ali kolutne zavore?
Pri obojih ločimo še mehanske in hidravlične. Zavorna moč kolutnih zavor je veliko večja kot obročnih, njihova prednost pa je tudi, da delujejo v vsakršnem vremenu. Slabosti: teža in cena. Prednost hidravličnega sistema je, da mu zaradi zaprtosti blato in druga nesnaga skorajda ne prideta do živega, ter veliko boljše odmerjanje moči. Prednost mehanskih zavor pa je precej manjša teža.
Gladke ali močno profilirane gume?
Odvisno od tega, kje se nameravate voziti. Če boste večino časa preživeli na urejenih makadamskih cestah, je boljše, da izberete gladke gume, če pa vas mikajo strme gozdne poti, si omislite nekaj več profila. Dober kompromis je tudi širša in bolj profilirana guma spredaj, zadaj pa hitrejša in bolj gladka. Nasvet: zračnice naj bodo dovolj polne (3, 5 bara).
Tehnika vožnje: nasveti za začetnike
Pravilno: Nekoliko se dvignite nad sedež, pedala naj bosta vzporedna, teža v zavojih na zunanji nogi. Prednje kolo naj bo pravokotno na smer vožnje in morebitne ovire. Zelo pomembno je, da enakomerno stiskate levo ročico (zadnja zavora! ) in tako kontrolirate hitrost. Premočan ali nenaden pritisk desne ročice bo namreč povzročil blokado prednjega kolesa, temu pa ponavadi sledi padec čez krmilo.
Napačno: Strah vas je hitre vožnje, zato se med ovirami prebijate počasi, z izrazitejšim sukanjem krmila. Zapomnite si, da s prepočasno vožnjo izgubljate stabilnost, udarec ob kakršnokoli višjo oviro pri premajhni hitrosti (velik kamen, veja) pa vas bo spravil iz ravnotežja.
Pravilno: Na strmih vzponih pomaknite težišče telesa naprej. Pomagajte si z rogovi, hrbet naj bo čim bolj vodoraven, sedite na sprednjem delu sedeža. Pri zahtevnih spustih naj bo težišče čim bolj zadaj - pomaknite se za sedež (najboljše je, da ga pred zahtevnim spustom nekoliko znižate).
Napačno: V klanec nikar ne poganjajte stoje. Na zahtevnejšem terenu boste kaj hitro izgubili ravnotežje, pri daljših vzponih pa vam bo hitreje zmanjkalo sape. V stoječem položaju namreč veliko bolj obremenimo kardiovaskularni sistem.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
