Koliko rekreacije v resnici potrebujejo otroci

1. 1. 2016
Deli
Koliko rekreacije v resnici potrebujejo otroci (foto: Profimedia)
Profimedia

Dokazano je, da športna dejavnost v mladosti pomeni večjo skrb za zdrav življenjski slog v kasnejših obdobjih življenja, zato je zelo pomembno, da otroke od malega naučimo, da se redno gibajo. A koliko je dovolj? In kdaj je pravi čas?

Najmlajši otroci se radi veliko gibajo, zato ne potrebujejo nikakršne organizirane vadbe in treningov. Dovolj je, če so na igrišču, v parku ali v gozdu, kjer lahko tečejo, plezajo, se lovijo, telovadijo, skratka uživajo v gibanju in svobodi.

Ob koncu vrtca in na začetku šole pa se starši začnejo spraševati, kdaj je pravi čas za začetek sistematičnega ukvarjanja s športom.

Številne raziskave so pokazale, da se odstotek otrok in mladih, ki se vključujejo v organizirane športne dejavnosti, veča. A tokrat se ne bomo ukvarjali s tem, ali je dobro, da se otroci resno ali le bolj rekreativno ukvarjajo s športom, ampak predvsem s pozitivnimi vplivi športa oziroma rednega gibanja na otrokov vsesplošni razvoj.

Prvo, kar velja upoštevati, je, da bodo le redki otroci sami od sebe rinili na šport. Najbolj jih bodo pritegnili dobra družba, zabavna vadba, prijazen trener ter seveda športni uspehi.

Na začetku mora biti vse skupaj bolj igra, zabava, še prehitro bo vse skupaj prešlo v tekmovalni šport.

K čemu pripomore šport?

Šport pomaga otroku

  • razviti fizične sposobnosti,
  • redno se giba,
  • spozna nove prijatelje,
  • zabava se,
  • nauči se biti del ekipe,
  • spoštuje pravila poštene igre,
  • predvsem pa si krepi samozavest in samopodobo.

Slabo razvite motorične in funkcionalne sposobnosti imajo za posledice počasnost, nespretnost in negotovost, kar zavira radovednost in upočasnjuje intelektualni razvoj otroka. Športni trening omogoča številne možnosti za bogatenje otrokovega emocionalnega življenja. Ustrezne vaje, igra in druženje vzbujajo dobro razpoloženje, veselje, radost, navdušenje, optimizem, zelo podobno kot pri odraslih.

Telesna aktivnost je tudi dobra podlaga za razvoj pozitivnih strani osebnosti in formiranja močne volje ter karakterja. S športnim treningom se razvijajo iniciativnost, samostojnost, zaupanje, vztrajnost in odločnost. Otrok se nauči tudi izgubljati, doživeti in preživeti poraze ter se ponovno pobrati in oditi novim zmagam ter porazom naproti.

Kaj lahko naredijo starši?

Starši so zelo pomemben člen za to, da se otroci redno gibajo, in pozneje, da ne obupajo pri prvem porazu. Zelo pomembno je, da jih spodbujajo, pohvalijo in predvsem, da jim ne dopuščajo 'špricanja' treningov.

Fino je, da straši relativno redno hodijo na otroke tekme (ni pa zaželeno na prav vse), da se lahko potem o dogajanju tudi pogovorite. Včasih je seveda primerna tudi kritika, a najpomembnejše je, da otroka spodbujate in da nimate prevelikih pričakovanj. Otroka morate naučiti, da poraze preživi športno, da tekmecem vedno stisne roko in čestita.

Najstniki in šport

Žal se velika večina otrok do 15. leta preneha aktivno in resneje ukvarjati s športom, ostanejo le še tisti, ki dosegajo relativno dobre rezultate. A šport je za najstnike zelo pomemben, saj jim pomaga obdržati normalno telesno težo, manj možnosti imajo, da zbolijo za sladkorno boleznijo, na splošno imajo manj težav z zdravjem, predvsem pa jim šport pomaga ohraniti dobro samopodobo.

"Največ otrok neha trenirati, ko vstopijo v srednjo šolo. Spremenijo okolje, dobijo nove prijatelje in več se morajo učiti. Takrat ostanejo večinoma le tisti, ki imajo dobre rezultate, ker so motivirani, in tisti, katerih prijatelji so še vedno na treningih," pravi Albert Šoba, atletski trener in vodja atletske šole Mass.

Zanimivo, da ima večina najstnikov, ki se resno ukvarjajo s športom, tudi boljše ocene v šoli. Kljub obremenjenosti s treningi so ponavadi veliko bolje organizirani in disciplinirani kot vrstniki, ker so se na tak urnik naučili že kot mali otroci.

Smernice

Da bi dosegli koristi za svoje zdravje in razvoj, bi se morali otroci in mladostniki po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) gibati vsaj 60 minut na dan vse dni v tednu. Intenzivnost gibanja naj bi bila zmerna do intenzivna, kar pomeni, da se otroci zadihajo, da po telesu občutijo toploto oziroma da se oznojijo, da se pospeši srčni utrip. Priporoča se izvajanje raznovrstnih gibalnih aktivnosti, ki naj vsaj dvakrat tedensko zajemajo tudi vaje, ki vplivajo na mišično moč, gibljivost ter na zdravje kosti (WHO, 2007).

Študije (Završnik in Pišot, 2007) pa priporočajo še več telesne/gibalne dejavnosti na dan, in sicer za deklice z normalno težo 120 minut, za fante pa 150 minut. Telesna dejavnost naj bi zajemala 50 % aerobnih aktivnosti, 25 % vaj za krepitev mišic in 25 % vaj za gibljivost.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ