Jan Kozamernik, 202 centimetra visok srednji bloker ACH Volleyja, član slovenske mladinske in članske reprezentance, ki velja za enega od bolj obetavnih mladih odbojkarjev, nam je zaupal, kako je začel svojo odbojkarsko kariero, kako živi kot vrhunski športnik in kakšno je njegovo zasebno življenje.
Jana pač ne moreš spregledati. Ne le zaradi višine, temveč tudi zaradi njegove simpatičnosti, odprtosti in iskrenosti. Velja za najbolj talentiranega posameznika v ljubljanski zasedbi odbojkarskega kluba ACH Volley, ki je profesionalni moški odbojkarski klub in najuspešnejši odbojkarski klub vseh časov.
Odbojko je začel igrati v osnovni šoli: "Igral jo je moj najboljši prijatelj. Z njim sem želel preživeti več časa in sem se odločil, da se preizkusim v odbojki." Njegovi prvi koraki so nato potekali v klubu OK Črnuče, kjer se je kalil vse od kadetov pa do članske kategorije.
"Trenerji v Črnučah, Andrej Jerič, Andrej Turk, Tomi Šmuc, so mi zelo pomagali pri razvoju in se z mano veliko ukvarjali. Kmalu sem dobil priložnost igrati za kadetsko in mladinsko reprezentanco Slovenije na različnih prvenstvih, saj je naša generacija ena od bolj nadarjenih in smo dosegali vrhunske rezultate. Leta 2014 smo se v članski ekipi OK Črnuče uvrstili v prvo slovensko odbojkarsko ligo in takrat sem po koncu sezone tudi prestopil v ACH Volley, kjer sem zdaj že dve leti."
Jan razmišlja tudi o igranju v tujini: "V tujino bom najverjetneje odšel prihodnjo sezono, če seveda prej dokončam študij na fakulteti za elektrotehniko in se dovolj izkažem na igrišču, da bom dobil kakšne dobre ponudbe."
Zbirka medalj in dosežkov
Včasih se zdi, da je odbojka zapostavljena, saj sta v ospredju iger z žogo predvsem nogomet in košarka. Jan meni podobno: "Zagotovo je odbojka šport, ki se še vedno prebija na sceno in pridobiva popularnost. Težko rečemo, da je zapostavljena, saj jo igrajo številni, vendar očitno ni dovolj spromovirana v javnosti, da bi se ljudje odločili priti na tekme. Na žalost tudi velik uspeh reprezentance na lanskem evropskem prvenstvu, kjer smo dosegli drugo mesto, ni k temu kaj dosti pripomogel. Ker prepoznavnosti ni in se o odbojki ne govori dovolj, je to tudi manj zanimivo za sponzorje, še posebej na klubski ravni, kjer večjih evropskih dosežkov že nekaj časa ni, zato tudi finančno ni v klubih takih zmožnosti za plačevanje igralcev kot v nogometu in košarki, kjer so ti zneski precej višji."
Jan je osvojil že več medalj, na katere je upravičeno ponosen. "Najbolj sem ponosen na srebrno medaljo z evropskega prvenstva, ki je bilo lani v Bolgariji in Italiji. Poleg tega pa sem izjemno ponosen na vse dosežke z mlajšimi reprezentancami, s katerimi že dobrih pet oziroma šest let igramo na vseh večjih tekmovanjih in smo dosegli deveto in četrto mesto na evropskih prvenstvih, hkrati pa smo se kot druga moška mladinska reprezentanca v zgodovini Slovenije uvrstili na svetovno prvenstvo lani v Mehiki in tam dosegli fenomenalno sedmo mesto. Imam še dve zlati medalji z državnega prvenstva Slovenije in eno zlato ter eno srebrno s Pokala Slovenije, vse to z ACH Volleyjem. Ravno tako sem z ACH-jem letos osvojil srednjeevropsko ligo MEVZA, lani pa smo bili tretji."
Kljub temu je Janov cilj zaključiti študij in se čim bolje izkazati v odbojki, pozneje pa želi poskusiti svojo srečo v tujini kot profesionalni odbojkar. Naj dodamo še, da ima Jan prav šaljiv vzdevek: kozica.
Njegova Urška ne igra več odbojke
Simpatični Jan ima punco, ki je prav tako igrala odbojko, vendar se nista spoznala prek nje.
"Moja punca Urška Sajovic žal ne igra več odbojke, ker se ji je odpovedala zaradi ambicij v šoli, saj ni imela dovolj časa za oboje. Spoznala sva se na počitnicah na morju, tako da to ni imelo zveze z odbojko, me pa z veseljem pride spodbujat na tekme, tako da odbojki za zdaj še ne more ubežati."
Pa kdaj vseeno skupaj odigrata kakšno igro?
"Zdaj, ko sva imela oba malo počitnic, sva tudi poprijela za žogo, se malo pozabavala, ampak nikoli pa ne igrava kakšne resne tekmovalne odbojke, vse bolj za sprostitev, ker v prostem času vseeno raje delam kaj drugega, kot pa igram odbojko, ker prostega časa res nimam na pretek."
Kaj pa, če bi Jan dobil ponudbo za delo v tujini?
"Na srečo kam daleč narazen ne moreva, ker so moje ambicije v Italiji, ona pa se bo posvetila študiju psihologije v Ljubljani. O tem sva se že pogovarjala in ne bova imela nobenih hudih problemov se temu prilagoditi, ko se zgodi. Oba imava visoke cilje, ona v šoli, jaz v odbojki, in to spoštujeva ter razumeva in si pri vsem tem maksimalno pomagava."
Pred tekmo ga sprošča glasba
"Če imaš plan B, pomeni samo, da ne verjameš v plan A. Zagotovo sem trenutno posvečen študiju in odbojki, igral bom, dokler mi bo to telo omogočalo, in želim postati čim boljši. Po končani odbojkarski poti se verjetno ne bom zadržal v teh krogih, ampak se bom preizkusil še kje drugje, kaj me bo takrat zanimalo, pa bomo videli."
Mnogo športnikov ima pred tekmami rituale, da se pripravi na nastop.
"Nimam nobenega posebnega rituala, pred vsako tekmo rad poslušam glasbo, ki mi da dodatno energijo in motivacijo, predvsem pa se poskušam čim bolj skoncentrirati na tekmo in v njej uživati, kar pa je najpomembnejše."
Ob treningih in študiju mu prostega časa ne ostane veliko. "Prostega časa ni na pretek, zato ga poskušam čim več preživeti z družino, s punco in bližnjimi prijatelji, saj za vse druge ponavadi zmanjka časa. Rad hodim na izlete, izjemno rad pa potujem, ko imam možnost, seveda. V prostem času ponavadi tudi kdaj počivam, ker tudi to kdaj pride prav. Včasih sem igral kitaro, ampak to bolj amatersko, sicer pa prav posebnih hobijev nimam, poskušam samo uživati v prostem času z ljudmi, ki mi največ pomenijo."
Tekst: Eva Jandl
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
