Darko Đurić: Plavalec, junak in fant, ki ga lahko samo občudujemo

Iz njegovih črnih oči vejeta energija in odločnost, ko pogleda svoje dekle Iris, pa ljubezen in toplina.

Darko, ki se je zaradi redke genske napake rodil brez leve roke in obeh nog, je sebe in svojo usodo sprejel že kot otrok.

K temu sta veliko prispevala tudi mami Veronika in ati Milan Debeljak, ki sta ga, ko je bil star dve leti, sprejela v svojo družino. Darko je tako dobil dom na Gorenjskem, v Podbrezju, pričakali pa sta ga tudi dve sestri, Mojca in Ana, ter dva brata, Tomaž in Marko.

Otroštva se Darko, danes študent Fakultete za poslovne vede, spominja z nasmehom, kar malce raznežen: "Lepo je bilo. Velikokrat smo sedeli skupaj, brali knjige, vse praznike smo praznovali skupaj, zelo smo povezani."

S preteklostjo in tem, da je moral v rejništvo, je pomirjen. Spoznal je svojo mamo in okoliščine, ki so jo privedle do te težke odločitve.

"Očitno sem moral v bližino Radovljice in bazena," se nasmeje.

Da je drugačen od vrstnikov, se ni zavedel nekega določenega dne, "to enostavno veš".

Doma so se zelo bali, da bo s puberteto prišlo morda tudi nesprejemanje samega sebe.

"A sem bil čisto normalen pubertetnik, mogoče po razmišljanju celo bolj zrel od vrstnikov," pravi Darko, kar pa je seveda razumljivo.

Mama in oče ga nista ujčkala, tako kot drugi otroci je pomagal na domači kmetiji, seveda po svojih zmožnostih. Kar je zmogel, je naredil. Že od začetka so z njim ravnali zelo življenjsko.

Shodil je pri petih letih in nato še večkrat, saj vsaka novejša, bolj izpopolnjena proteza prinese tudi nov način hoje.

Protezo za roko je nosil le nekaj let, nato pa jo je pri trinajstih, štirinajstih odložil, ker ga je preveč motila. Zdaj se brez nje znajde tako dobro, da je ne pogreša.

Očitno res, saj tudi njegovo dekle Iris Pleslič potrdi, da mu povsem zaupa, saj vozi varneje od mnogo voznikov.

Avto so mu posebej prilagodili v Nemčiji, upravlja pa ga s posebno ročico.

Splaval je pri desetih letih, a povsem po naključju. Bil je v šoli v naravi v Pacugu, skakal je v vodo, spremljevalec pa ga je lovi. Ko ga enkrat ni ujel ... je splaval. Plavanje pa ni takoj postalo njegov šport, v začetku je treniral tudi sedečo odbojko.

Njegov sedanji trener Boro Štrumbelj je zanj izvedel prek svojega nekdanjega plavalca in leta 2005 so Darka povabili na državno prvenstvo na Ravnah na Koroškem, kjer je brez posebnega treninga odplaval soliden rezultat. V njem so prepoznali nesporen talent, a sam je kljub temu želel vztrajati pri odbojki.

No, kmalu jim ga je le uspelo prepričati in začel je trenirati v Radovljici ter se povsem posvetil plavanju. Plava oziroma zamahe dela le z desno roko, s telesom pa krmari, vse povsem po občutku.

Še sam ne zna razložiti, kako lahko plava, in to najhitreje na svetu v svoji kategoriji. "Tega se ne da naučiti," je povedal že nekajkrat.

Trenira precej, ko je v obdobju polne vadbe, plava od sedemkrat do osemkrat tedensko, trikrat pa je v fitnesu, kjer dela vaje za moč. V Ljubljani, kjer študira in biva v študentskem domu na Taboru, plava na Fakulteti za šport, ko je na Gorenjskem, pa v radovljiškem bazenu. V nasprotju z mnogo tekmovalci ne trenira zaradi medalj, v plavanju uživa, želi prestavljati meje, biti vedno boljši, seveda pa si želi tudi uspehov in kolajn.

Ljubezen velikokrat dela čudeže, tudi pri Darku...

In Iris. Spoznala sta se konec junija prek interneta. Darko ji je poslal prošnjo za prijateljstvo na Facebooku, saj je zasledil njen komentar na razpravo o študiju. Domžalčanka pri 26 letih namreč zaključuje študij prava, Darko pa razmišlja o nadaljevanju študija. No, kmalu sta se pogovarjala o vsem drugem.

"Kar nisva se mogla posloviti," še danes žareče ob spominih na ta poletni dan pripoveduje Iris.

Prvič sta se videla že naslednji večer. Darko je šel namreč v Dob pri Domžalah obiskat sestro, ki je rodila.

"Povsem po naključju," povesta drug za drugim.

"Po naključju? Res? Kaj pa tisto, da se v življenju vse zgodi z razlogom," vprašam.

"Ja, očitno res," se nato kar strinjata, da ju je to združilo.

Tudi tisti večer se kar nista mogla posloviti. No, Darko je bil šokiran že, ko jo je zagledal, čemur se ni čuditi. Iris je res prava lepotica. Modre oči ji žarijo, dekle je pravi sonček, toplina in srčnost iz nje žarita. Priznala je, da je že takoj po prvem srečanju začutila tisto nekaj. Darka kar ni mogla pozabiti, nenehno je premišljevala o njem. Morda se je za kratek čas zbala, kaj to pomeni.

"Se bom lahko navadila ali me bo to motilo? Vedela sem, da se moram odločiti - ali ga sprejmem ali pa ga pustim pri miru in pozabim. A mi ni dal miru," njun začetek zveze odkrito opiše Iris.

Nasploh ji je bilo pri navajanju na novo situacijo v veliko pomoč, da je Darku lahko o vseh mislih in vprašanjih, ki so se ji porajala, povedala povsem odkrito. Ničesar ni skrivala in tiščala v sebi, o vsem sta se pogovorila.

"Danes vidim njega, popoln je in nič mu ne manjka," pove. Pogovarjata se veliko še danes, tudi vidita se vsak dan, če jima primanjkuje časa, pa vsaj za kakšno urico. Veliko se smejita, Iris, ki ima zelo rada naravo, pa je Darku predstavila tudi gore, kjer sama zelo uživa.

"Toliko hribov kot v zadnje pol leta, se mi zdi, prej nisem videl vse življenje," se smeji Darko. Na počitnicah sta že bila skupaj, naslednje skupno potovanje ju čaka prav kmalu. Uživata življenje kot vsi drugi zaljubljenci.

Darko ima še veliko ciljev, tudi športnih, načrtuje nove rekorde in z boljšimi rezultati seveda tudi kolajne. A o teh še ne govori.

Trenutno si želi, da bi čim prej zbral denar za nove nožne proteze, saj bi mu te omogočale udobnejšo in lažjo hojo. Proteze, ki si jih želi, imajo več funkcij, stanejo pa okoli 50 tisoč evrov.

Nedavni plavalni dvoboj s predsednikom Borutom Pahorjem je že prebudil nekatere, ki mu želijo finančno pomagati k lažjim korakom, zato dvakratni svetovni prvak verjame, da mu bo tudi tokrat vsekakor uspelo.

Sam bo za dosego svojih ciljev kot vedno dal vse od sebe.

Za revijo Story napisala Andreja Korenčan, fotografije Story press in Primož Predalič