Maraton lahko tako zelo obremeni vaše telo, da se znajdete v smrtni nevarnosti. Zakaj si ga potemtakem toliko ljudi želi preteči?
Iz generacije v generacijo je maraton doživljal statusne spremembe. Na začetku je bil neke vrste adrenalinski podvig, ki se ga je lotevala le peščica mazohističnih čudakov, danes pa je najboljši izpit možatosti in fizične pripravljenosti, poleg tega pa je preteči maraton statusni simbol, zato ga marsikdo uvršča na svoj seznam življenjskih opravil – tam nekam med sajenje dreves, zaplojevanje sinov in pisanje knjig.
Maraton je lahko ekstremno dobra zadeva, saj so priprave nanj eden izmed najboljših načinov za izboljšanje telesne kondicije in zdravja. Dolgoletne študije so tudi pokazale, da redno treniranje znižuje LDL-holesterol in krvni tlak.
V čem je torej težava? Z zadnjimi raziskavami so ugotovili, da je tek vse drugo kot pa za zdravje koristen. Napor, ki ga povzroči več kot 40-kilometrski tek, lahko hudo poškoduje človeško srce, v zadnjih nekaj letih pa je med maratonom kar nekaj ljudi celo umrlo.
“Da bi maratonci utrpeli kakšne večje poškodbe, kot so blokirane arterije ali notranje krvavitve, nismo ugotovili. Je pa raziskava pokazala, da se zaradi prevelikih naporov poškoduje srčna membrana, tako da skozi njo pronicajo encimi, ” pravi dr. Malissa Wood, vodja ene največjih raziskav o maratonu.
Ne pravimo, da je treba obsedenost z maratonom zajeziti, saj peščica smrtnih primerov nasproti tisočim, ki so preizkušnjo srečno prestali, ni ravno odstotek, zaradi katerega bi morali zagnati preplah. Tudi dr. M. Woods je bila in še vedno je zagrizena maratonka. Če pa ste eden tistih, ki so maraton postavili na seznam obveznih življenjskih opravil, naslednja vest ne bo ravno vzpodbudna: tek, s katerim želite vsem pokazati, da ste fizično izvrstno pripravljeni, vam lahko škoduje. Povedano drugače: ta življenjski vrhunec je lahko tudi vaš konec.
Lanske olimpijske kvalifikacije, chicaški in londonski maraton ter še nekatera druga svetovno odmevna tekmovanja so se končala s smrtnimi primeri. Da tistih, ki so doživeli srčni zastoj, a so preživeli, sploh ne omenjamo.
Vsak, ki se spozna na zgodovino teka, vam bo povedal, da smrtni primeri pri maratonu niso nič novega. Saj poznate legendo o grškem kurirju Fedipiju, ki je svojemu kralju prinesel novico o veličastni zmagi v bitki pri Maratonu – in se mrtev zgrudil takoj, ko je opravil nalogo.
Raziskovalci so odkrili kopico vplivov, ki jih ima maraton na človeka. Med njimi so tudi spremembe imunskega sistema in delovanja ledvic, največje poškodbe pa utrpijo, ne boste verjeli, vaše mišice. Po veliko pretečenih kilometrih skeletne mišice otrdijo, iz njih pa začnejo v krvni obtok uhajati encimi.
To, da zaradi napora, ki ste ga doživeli ob teku, naslednji dan zaradi bolečih nog težko hodite, se vam mogoče ne zdi nič posebnega, je pa za vaš organizem še kako pomembno. Človeško telo namreč ne ve, ali ste pretekli maraton za zdravje ali vas je povozil tovornjak. Dlje ko boste telo izpostavljali naporu, bolj bo na ta napor reagiralo. Nadledvična žleza in možgani bodo začeli proizvajati stresna hormona kortizol in vasopresin, poškodovane mišice pa bodo izločale beljakovine citokine, ki bodo sporočile jetrom, naj začnejo proizvajati C-reaktivne beljakovine. Vse skupaj bo v vašem telesu povzročilo pravi vihar vnetij, ki imajo lahko resne posledice. Znanstveniki sprva niso vedeli, kako in ali sploh vse to vpliva na srce, zdaj pa so prepričani, da je lahko zaradi napora tudi srce maratonskega tekača pod velikim stresom.
Učenjaki so se proučevanja lotili še z uporabo ultrazvoka in ugotovili, da imajo po končanem maratonu srca nekaterih tekačev težave s polnjenjem srčnih komor in da se na desni strani srca pojavljajo nepravilnosti pri črpanju krvi.
Preden se vsi zagrizeni maratonci od groze sesedejo, imamo zanje tudi dobro novico. Pravilen trening je na dolg rok
koristen za zdravje in srce, preprečuje pa tudi poškodbe srca med maratonom. Raziskave so pokazale, da tistim, ki na teden pretečejo vsaj 70 kilometrov, srce redkeje ponagaja kot onim, ki jih pretečejo manj kot 55.
To je logično, saj je fizični trening proces, ki vključuje tako poškodbe kot njihovo celjenje. Ko se vaše telo med treniranjem poškoduje, se med počitkom zaceli in postane močnejše. Zato so dolgoprogaši sposobni zdržati napore maratona, tisti, ki trenirajo manj, pa ne.
Druga dobra novica je, da tudi pri slabo treniranih maratoncih poškodbe srca niso bile trajne, saj se je po enem mesecu stanje vseh testiranih znormaliziralo.
Vseeno pa ta žarek upanja zakriva velik temen oblak: med maratonom in nekaj ur po njem je vaše zdravje (in celo življenje) še vedno ogroženo, zlasti če ste v srednjih letih in imate kakšno potuhnjeno srčno-žilno bolezen. Zgodi se vam lahko namreč to: med poškodbo mišice se sprostijo povzročitelji vnetij, ki se primejo sten žil, na njih ustvarijo tanko vlaknasto prevleko in jih naredijo krhke. Vnetje nato vodi še do neravnovesja pri strjevanju krvi, ki začne ustvarjati krvne strdke. Posledica: infarkt.
Paradoks pri vsem tem je, da trening maratonce varuje pred srčnimi boleznimi. Ko pa začnejo teči pravi maraton, zaradi katerega so pravzaprav trenirali, pa se nevarnost srčnih obolenj drastično poveča. Tako lahko maraton štejemo za šport, ki vas lahko hitro potisne čez črto, ki ločuje zdravo od škodljivega. Če vam je kaj do zdravja, upoštevajte naš nasvet: pred tekmo trenirajte tako, kot je treba, tekmo pa si raje oglejte kot navijač.
Ampak v čem je potem zabava?
Razlog, zaradi katerega ljudje pretrpijo vse naporne treninge, je misel na izziv prihajajoče tekme. Če jim to zadovoljstvo odvzamete, bo marsikateri maratonec raje ostal doma, jedel čips in gledal ponovitev oddaje As ti tud not padu? ! Če jim odvzamete tveganje, jim odvzamete tudi motivacijo.
Marsikdo pa teče tudi zato, ker pač rad teče, in s tem skrbi za kondicijo. S študijo, objavljeno v reviji Journal of Sport Behavior, so ugotovili, da imajo tekači več razlogov za hobi, od izboljšanega zdravja pa vse do druženja in tekmovalnosti. Ugotovili so tudi, da ljudje najpogosteje začnejo teči zaradi enega odločilnega dejavnika in šele nato odkrijejo druge koristi teka.
Pri ženskah sta hujšanje in druženje na prvem mestu med motivi za tek, medtem ko sta za moške najpomembnejša motiva uspešnost in tekmovalnost. Na prvi pogled se to sliši nekako tako: Jaz moški. Jaz krepak. Jaz preteči maraton. Vendar pa zadeva ni tako preprosta.
Priprave na veliko tekmo pozitivno vplivajo na človekovo mentalno zdravje, tek maratona pa zahteva veliko željo po dokončanju. Vsak ima v sebi željo po uspehu in ta zna biti včasih velika motivacijska sila. Tudi majhni otroci postanejo motivirani, takoj ko obvladajo neko osnovno gibanje, kot je hoja. Obvladanje neke spretnosti je za človeka ključnega pomena, in kadar kdo naleti na težave pri obvladovanju nečesa, lahko kaj hitro postane depresiven.
Drugače povedano – v sebi imamo potrebo po početju nečesa zaradi početja samega. Nekateri plezajo na Mount Everest, drugi pišejo romane, dolge tisoče strani, ali pa se veselijo maratona, čeprav vedo, da jim lahko škoduje. To pa nas pripel-je nazaj k vprašanju, ali je zadovoljstvo, ki je posledica pretečenega maratona, vredno tveganja.
Zdravniki upajo, da se bo nekega dne pokazalo, ali in kako koristna so protivnetna zdravila (npr. Aspirin), ki naj bi športnike obvarovala pred večino nevarnih posledic teka. Do takrat pa velja, da če se nameravate tudi sami udeležiti kakšnega podviga, spoštujte to, v kar se spuščate.
Ljudje se odločajo za raznovrstne oblike nevarnih podvigov, za vse od prostega plezanja do potapljanja z morskimi psi. Ljubitelji adrenalinskih aktivnosti se morajo zavedati nevarnosti, ki jih njihovo početje vključuje. Tudi maraton je lahko zelo nevaren za občutljivo skupino ljudi. Ti se morajo zavedati, da gre lahko kljub pravilnemu treningu (vsaj 70 pretečenih kilometrov na teden) še vedno kaj narobe. Fedipijev duh je namreč še vedno prisoten. Tako ali drugače.
Kilometerske oznake
od 15. 000 do 28. 000. Tolikokrat se pri maratonu vsako stopalo dotakne tal.
70. Minimalno število na teden pretečenih kilometrov, če se želite izogniti srčnim težavam.
6, 5-krat. Za tolikokrat je po maratonu povečana raven srčnega troponina, pokazatelja poškodovanih srčnih celic.
1 od 50. 000. Približna verjetnost odpovedi srca v 24 urah po pretečenem maratonu.
30. Povprečna starost moškega maratonca leta 2007. Leta 1980 je bila ta starost 34 let.
40. in 50. leta. Starost, v kateri so smrti zaradi maratona najpogostejše.
Poskusite kaj drugega
5 doživetij, zaradi katerih se boste lahko ravno tako lahko tolkli po prsih.
Splezajte na goro. Če ne na Triglav, pa na kakšno višjo, kot je Mont Blanc, ali bolj strašljivo, kot je Matterhorn.
Dokončajte triatlon. Poskusite olimpijskega (1. 500 m plavanja, 40 km kolesarjenja, 10 km teka) ali klasičnega (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka).
Skočite z jadralnim padalom. Če vas je kaj v hlačah, skočite v tandemu s padalom. Če želite, vas lahko pri tem fotografirajo, da se boste kasneje lahko širokoustili pred prijatelji.
Prekolesarite 100 kilometrov. Tekmovalno ali skupinsko kolesarjenje je lahko doživetje, polno smeha in zabave ter zlasti navdihujočega ogledovanja prečudovite okolice.
Udeležite se Fit lige. Serijo rekreativnih tekmovanj sestavljajo potisk s prsi, zgibi, predklon, poskoki in tek.
Peter Kapele
foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
