l1130940_eRmajtn

Rok Rozman, naš nekdanji olimpijski veslač, ekstremni kajakaš, biolog in vodja projekta Balkan Rivers Tour je v soboto, 18. februarja na Portugalskem prejel svetovno nagrado zlato veslo. Pravi, da Slovenija in Balkan ne potrebujeta novih jezov, temveč zavedanje, da so naše zadnje nezajezene reke bogastvo, ki ga ne premore noben drug del Evrope.

»Nagrada zlato veslo, ki jo podeljuje akademija World Paddle Awards, je priznanje, da je projekt deležen pozornosti svetovne javnosti,« je povedal Rok, ki je prejel nagrado za vodenje projekta Balkan Rivers Tour. Če morda še ne veste, gre za največjo akcijo ohranjanja rek v Evropi, ki je vključevala mirne proteste, peticije vladam in korporacijam ter opozarjanje medijev in lokalnega prebivalstva s predavanji in dogodki.

Nagrada zlato veslo je najvišje priznanje na področju kajakaštva, ki se podeljuje vsako leto. Prejemniki nagrad so olimpijski in svetovni prvaki v tekmovalnem kajakaštvu, rekorderji v ekstremnem kajaku in najbolj zaslužni na področju delovanja ozaveščanja javnosti v povezavi z veslaškim športom. Prav na tem področju je bil nagrajen Rok Rozman. Nagrada zlato veslo gre tako prvič v Slovenijo, čeprav so bili zanjo že nominirani naši vrhunski športniki.

Kaj je sploh namen Balkan Rivers Toura?

Projekt Balkan Rivers Tour je lokalni in svetovni javnosti predstavil razsežnosti škode, ki jih povzroča zajezitev zadnjih divjih rek Evrope. Podatki o nameravanih gradnjah hidroelektrarn predvidevajo kar 2700 jezov na področju Slovenije in Balkana, 113 jezov je umeščenih celo v nacionalne parke.

In zakaj bi morali biti zaskrbljeni Slovenci? "Slovenija je ena najhujših držav na tem področju. Smo v EU in naj bi bili neka zelena dežela, ki pametuje Balkanu, hkrati pa kršimo EU zakonodajo, vsepovsod postavljamo jezove brez vsake pameti. Načrtov je ogromno, narejeni so za celotno verigo elektrarn na srednji in spodnji Savi, Muro hočejo zajeziti v celoti. Na sestanku o HE na Muri je pred meseci predstavnik Direktorata za energijo rekel: "S Pomurci bo malo težje kot z lokalci na spodnji Savi, ampak bomo že pometli z njimi... Trudili se bomo, da izpostavimo zgodbe o izkoriščanju rek in domačinov..." je povedal Rok v intervjuju za revijo Sensa. 

Ekipi mladih fantov in deklet je uspelo ozavestiti javnost, da je življenje na in ob reki, nekaj, kar je nemogoče nadomestiti. Ptice, ribe in čistost rek so najpomembnejša naložba v 3. tisočletju. Balkan Rivers Tour poudarja pomen biotske raznovrstnosti in kakovosti bivanja ob prosto tekočih rekah, ki ima poleg ekološke tudi turistično vrednost.

Izjemen projekt Balkan Rivers Tour je tako združil ljudi iz osemnajstih držav, ki so veslali na 23 rekah v 39 dneh, od 16. aprila do 18. maja 2016. Veslanje se je začelo na Savi v Sloveniji in zaključilo na Vjosi v Albaniji. Ekipi se je na poti pridružilo 500 veslačev in več kot 1500 aktivistov.

Nagrajeni projekt Balkan Rivers Tour problematizira množično gradnjo jezov na rekah v Sloveniji in Balkanu, ki so del naše naravne in kulturne dediščine.

»Podiranje jezov se začne v glavah ljudi, naš projekt ruši argumente o zeleni hidroenergiji. Slovenija in Balkan ne potrebujeta novih jezov, temveč zavedanje, da imamo bogastvo, ki ga ne premore noben drug del Evrope. Divje reke so vir navdiha, povezovanja in možnost za sonaravni turizem. Veliko boljša izbira od betoniranja,« pravi Rozman.

Ekipa Balkan Rivers Tour pripravlja tudi dokumentarni film na temo ekološke in socialne destrukcije, ki jo povzroča gradnja jezov na rekah, The Undamaged

Foto: Jan Pirnat, Grafika: Dalibor Kazija

Sorodni članki

Kampanja »Z vesli proti jezovom« na Soči in Morači

Balkan Rivers Tour 2 se kmalu seli na reko Sočo in Moračo v Črni gori - v želji, da zaščitimo dve smaragdni lepotici, ki ju ogroža gradnja jezov. Sicer pa, kaj pa je…

Pridružite se kajakašem na Balkan River turneji. Preveslali bodo 18 rek v 6 državah!

Prihodnji teden bomo na pot pospremili kajakaše iz vse Evrope, ki bodo pod vodstvom Roka Rozmana v 35-dneh preveslali 18 rek v 6 državah, od Slovenije do Albanije, z namenom opozoriti…

12 dejstev o Soči, ki jih morda ne poznate

V poletnih dneh Slovenci radi obiščemo našo hladno smaragdno reko Sočo. Tokrat jo malo bolje spoznajmo in poglejmo nekaj dejstev, ki jih morda še ne poznamo.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri