Redna aktivnost spremeni tako videz kot delovanje človeškega srca. In zdaj znanstveniki odkrivajo, da različni športi drugače vplivajo na srce, piše spletna stran Frontiers in Physiology.
Srce plavalca proti srcu tekača
Torej – ali srca vrhunskih plavalcev, ki krojijo svetovni vrh, delujejo drugače kot srca elitnih tekačev?
Študija pravi DA – in razlike, čeprav minimalne, so vidne tudi pri tistih, ki plavajo ali tečejo veliko manj intenzivno in pogosto kot vrhunski športniki.
Kardiologi in strokovnjaki za področje gibanja seveda že dolgo vedo, da redno gibanje spremeni videz in delovanje človeškega srca. Zlasti se z vadbo spreminja levi prekat.
Ta del srca dobi veliko krvi, bogate s kisikom iz pljuč, in jo črpa tudi iz preostalega telesa s precej nenavadnim zvijanjem, kot da bi bil prekat majhna gobica, ki je bila izsekana in se nato ponovno vrne v prvotno obliko, na prvotno mesto.
Treningi, zlasti aerobna vadba, zahtevajo, da veliko kisika prispe do delujočih mišic kar zahteva veliko napora od levega prekata. In posledično levi del srca aktivnih športnikov postane večji in močnejši kot pri ljudeh, ki večino časa presedijo.
Prav tako srce športnikov deluje bolj učinkoviti, tako da srce načrpa več krvi v krajšem času kot pri 'sedečih' ljudeh.
Medtem ko praktično kakršnokoli redno gibanje spremeni levi prekat, pa različne vadbe različno vplivajo na srce.
Študija iz leta 2015 je pokazala, da imajo veslači, ki za svoj šport potrebujejo veliko vzdržljivosti in moči, bolj razvito mišično maso v levem prekatu kot tekači, zaradi česar so sicer njihova srca bolj močna, a potencialno manj okretna med sukanjem, ko se črpa kri v mišice.
Čeprav je plavanje zelo priljubljen in predvsem poseben šport, je bilo malo raziskav narejenih na plavalcih, zato je ta študija o srcih plavalcev in tekačev tako pomembna.
Poglejte si tudi ta zanimiv video: Anatomija plavalca
Rezultati raziskave
Torej – rezultati študije, ki so jo delali znanstveniki na univerzi Guelph v Kanadi, so bili objavljeni v novembrski številki revije Frontiers in Physipology.
Znanstveniki so v svojo študijo uvrstili tekmovalce, ženske in moške, iz 16 različnih reprezentanc, nekaj jih je bilo šprinterjev, nekaj dolgoprogašev, seveda iz obeh športov.
Prvi rezultati so že pokazali, da imajo prav vsi zavidljivo nizek srčni utrip v mirovanju, tekači celo nekoliko nižji. Prav tako so imeli športniki relativno velik levi prekat.
Pokazale pa so se zanimive, zelo majhen razlike med plavalci in tekači.
Medtem ko se je pri vseh tekmovalcih levi prekat prej napolnil s krvjo in se sprostil pri vsakem utripu srca, so bile želene spremembe bolj vidne pri tekačih. Njihovi prekati so se še bolj zgodaj in bolj odkrito napolnili, kot so to storila srca plavalcev.
V teoriji to pomeni, da se kri iz tekaških src pretaka hitreje kot v plavalskih srcih.
Jamie Burr, profesor na univerzi Guelph, pravi, da to ne pomeni, da tekačem srca bolje delujejo, ampak plavalci pač trenirajo v drugi pozi in se njihovim srcem ni treba ves čas boriti s horizontalno pozo in gravitacijo, zato se srca tudi drugače razvijajo.
Seveda pa so bila srca testirana v fazi počivanja, zato še ni jasno, kako se obnašajo med naporom.
No, kakorkoli – dejstvo je, da redni trening močno vpliva na naše srce in pomembno sporočilo raziskave je, da je gibanje zelo dobro za naša srca.
Ali ste vedeli, da še tako zdrav človek vsakodnevno doživi kar nekaj aritmij?
Preverite več v članku Športno srce
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
