Izhodiščna točka zopet na drugi strani Vršiča, vreme pa neprimerljivo bolj obetavno za vzpone, kot zadnjič.
Prelaz sedaj s Katjo prevoziva tako rekoč že v miže. Zborno mesto pred domom TNP, od koder pa že opazujemo tudi naš današnji cilj – Pogačnikov dom na Kriških podih, ki se iz doline Trente ob jasnem vremenu lepo vidi. Z mislijo kako lepo je šele od zgoraj krenemo na pot.
Na prvem razpotju že gledamo kam naprej. No, pa smo v riti. V bistvu smo bili v Zadnjici. V ledeniški dolini blizu Trente pod Kriškimi podi, kjer smo namesto desno proti Doliču in Prehodavcim zavili levo proti Kriškim podom. Mimo spodnje postaje tovorne žičnice, ki so jo ravno vzdrževali, saj jo je bilo potrebno pripraviti na polni zagon. Pogačnikov dom so namreč odprli prav ta konec tedna.
Par ovinkov in že smo opazili prvi tovor proti vrhu, ki pa ga nismo mogli dolgo dohajati. Pot ni strma, po številu ovinkov pa suvereno prekaša prelaz Vršič.
Na poti prečimo tudi pritoke iz gora potoka Krajcarce, ki sicer teče skozi »Zajnco«, kot rečejo domačini. Taljenje snega vidno daje celotnemu porečju večji pretok. V osojnih legah okrog vode najdemo tudi še kar zajetno količino snega, katerega uspešno prehodimo v Alpinini udobni obutvi.
Pridemo nad gozdno mejo in razgledi se pričnejo ponujati sami od sebe. Opazim gamse in na to opozorim tudi ostale, a pri njihovem povratnem vprašanju »kje« pa so le ti že odšli svojo pot.
Pridemo do vrha in se naužijemo lepih razgledov in dobre malice. Lakota je najboljši kuhar. Ob koncu pohoda v dolini pa je sledilo še obvezno regeneracijsko namakanje nog v hladno vodo Krajcarce. Naj bo to vse, do naslednjič!
Blaž Kunej
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
