10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Bi morali sadje vedno jesti na prazen želodec?

Bi morali sadje vedno jesti na prazen želodec? (foto: Profimedia) Profimedia
2. 11. 2017

Veliko trditev obstaja o tem, kdaj in kako naj bi uživali sadje, pa tudi takšne, ki pravijo, da bi se mu morali izogibati. Kot denimo naslednja ...

Sadje vedno jejte na prazen želodec.

To je eden izmed prevladujočih mitov o uživanju sadja. Razširil se je s pomočjo spletnih strani in z verižno elektronsko pošto, izviral pa naj bi od nekega kuharskega mojstra iz Singapurja.

Po njem sodeč naj bi uživanje sadja ob obrokih upočasnilo prebavo, hrana pa naj bi posledično obležala v želodcu ter zavrela ali zgnila. Poleg tega naj bi uživanje sadja ob obrokih povzročalo vetrove, nelagodje in pester nabor drugih simptomov.

Čeprav drži, da vlaknine v sadju lahko povzročijo, da se želodec počasneje prazni, pa to nikakor ne pomeni, da hrana kar obleži v njem.

V sklopu ene izmed raziskav so ugotovili, da so pri zdravih ljudeh vlaknine upočasnile čas, ki ga želodec porabi, da izprazni polovico svoje vsebine; čas se je s povprečnih 72 minut podaljšal na 86 minut. Čeprav ta razlika ni zanemarljiva, pa nikakor ne upočasnjuje prebave v tolikšni meri, da bi se hrana v želodcu lahko pokvarila.

Poleg tega je prav, da se želodec prazni počasi. Tako je človek dlje časa sit, posledično pa dolgoročno zaužije manj kalorij.

Tudi če bi sadje povzročilo, da bi hrana v želodcu ostajala precej dlje kot običajno, je delovanje želodca pravzaprav prilagojeno temu, da preprečuje razmnoževanje bakterij, ki povzročajo vrenje in gnitje. Ko hrana prispe do želodca, se pomeša z želodčno kislino, ki ima zelo nizko pH vrednost (okoli 1 ali 2). Vsebina želodca postane tako kisla, da večina mikroorganizmov ne more uspevati. Do tega pride deloma zato, da bi se telo znebilo bakterij v hrani, pa tudi zato, da bi preprečilo razmnoževanje mikrobov.

Preostale trditve, da naj bi uživanje sadja ob obrokih povzročalo napihnjenost, drisko in nelagoden občutek, pa so prav tako zavajajoče.

Poleg tega domneve, da naj bi uživanje sadja na prazen želodec vplivalo na življenjsko dobo, utrujenost in podočnjake, tudi niso znanstveno podprte.

Zaključek:

Uživanje sadja ob obrokih lahko upočasni praznjenje želodca, a ne v veliki meri. Kar je pravzaprav pozitivno, ker občutek sitosti traja dlje in posledično zaužijemo manj kalorij.

Preberite še: Kakšne spremembe se zgodijo, ko leto dni ne pijete alkohola?

Značke: sadje vlaknine

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri