Čokolada - hrana bogov

Kakavova semena naj bi kuhali že Olmeki (starodavna civilizacija iz Mehike) pred tri tisoč leti. Prav tako so slastno čokoladno zmes pili Azteki in Maji.

V Evropo je prvo seme kakavovca leta 1492 prinesel Krištof Kolumb, vendar ni povzročil nobenega zanimanja. Šele trideset let pozneje se je zloglasni španski konkvistador Hernan Cortes navdušil nad azteškim toplim kakavovim napitkom brez sladkorja z dodatkom čilija in vanilje.

Španski duhovniki so prvi v tekočo čokolado začeli dodajati sladkor in cimet, sredi 17. stoletja pa je čokolada postala priljubljena pijača po vsej Evropi.

Da danes poznamo čokolado v trdi obliki, je najbolj zaslužen Nizozemec Conrad J. van Houten, ki je leta 1828 patentiral hidravlično prešo za drobljenje kakavovih zrn v prah. Anglež Joseph Fry je leta 1847 odkril, kako ta prah zmešati s sladkorjem in maslom ter strditi. Prva jedilna čokolada je kmalu postala zelo priljubljena.

Švicar Daniel Peter pa je leta 1875 prvi naredil mlečno čokolado. Leta 1879 pa je prav tako Švicar Rudolf Lindt ponudil prvo čokolado, ki se je topila v ustih.

Kakavovec

Kakav je surovo seme rastline kakavovca, ki izhaja iz Južne Amerike. Grm ali drevo je vedno zeleno z belimi in rdečimi cvetovi. Povprečno ima približno 40 plodov velikosti srednje velike kumare. Plod je na začetku rasti zelen, nato pa postane rumeno-oranžen, včasih pa tudi rdeč.

Vsak plod vsebuje povprečno 30 do 50 semen, ki so veliki kot mandlji in so čokoladne barve.

Surova semena gredo najprej na fermentacijo v posebne bazene ali pa se samo izpostavijo sušenju na soncu.

Za izdelavo enega kilograma čokolade je potrebnih od 300 do 600 zrn, odvisno od želene vsebnosti kakava.

Med proizvodnjo zrna najprej pražijo, nato jih zdrobijo in oluščijo. Nastale manjše delčke zmeljejo v gosto kremasto pasto, poznano kot čokoladna tekočina ali kakavova pasta. Nato v čokoladno tekočino vmešajo kakavovo maslo in sladkor, da pridelajo čokolado (kot emulgatorje uporabljajo vaniljo in lecitin).

Največji svetovni pridelovalci kakavovih semen po državah (po podatkih za leto 2010) so: Slonokoščena obala (34,7-odstotni delež vseh semen), Indonezija (20,6-odstotni), Gana (13,8-odstotni), Nigerija (5,9-odstotni), Kamerun (5,9-odstotni), Brazilija (4,7-odstotni) in Ekvador (3,7-odstotni delež).

Muzeji čokolade po Evropi:

• Kölnski muzej čokolade (Köln, Nemčija) 
• Musee les Secrets du Chocolat (Geispolsheim, Francija) 
• Choco-Story Chocolate Museum (Brugge, Belgija) 
• Museu de la Xocolata (Barcelona, Španija) 
• Choco-Story Chocolate Museum (Praga, Češka) 
• Musée de l'alimentation, (Vevey, Švica)
• Museo Storico Perugina (Perugia, Italija) 

• Schokomuseun (Dunaj, Avstrija) 

Največji svetovni proizvajalci čokolade in čokoladnih izdelkov:

• Ferrero: najuspešnejše znamke so Nutela, Ferrero Rocher, Mon Cheri, Kinder jajčka, Raffaelo.
• Mars: najuspešnejše znamke so Mars, Bounty, Snickers, Twix, m&m.
• Nestle: najuspešnejše znamke so: KitKat, Milky bar, Crunch nestle.
• Cadbury: najuspešnejše znamke so: Dairy milk čokolada, Picnic, Crunchie.
• The Hershey Company: najuspešnejši znamki sta Twizzlers in Kisses.

Zanimivosti

• Prvi je kakavovec z botaničnim imenom poimenoval švedski znanstvenik Karl Linne, ki mu je nadel ime Theobroma cacao (hrana bogov).
• Montezuma II., vladar Aztekov, je dnevno zaužil približno 50 kakavovih obrokov, začinjenih z vaniljo ali drugimi začimbami, in sicer v obliki pijače ali kot hrano, postreženo v zlatih kelihih in z zlatimi žlicami.
• Slavni ljubimec, Benečan Giacomo Casanova (1725–1798), je užival čokolado pred svojimi osvajalskimi pohodi, saj jo je imel za odličen ljubezenski napoj in afrodiziak.
• Ime čokolada prihaja iz azteške besede xocalati in pomeni grenka voda.
• V čokoladi je tudi kofein, približno 5 miligramov v 100-gramski čokoladi (v eni skodelici kave je približno 80 miligramov kofeina).
• Največjo čokoladno skulpturo so naredili v Melbournu v Avstraliji, in sicer v podobi velikonočnega jajca, ki je bil večji od treh metrov in je tehtal poštenih 2.034 kilogramov.
• 90 odstotkov kakava na svetu proizvedejo majhne družinske farme, ki niso večje od 12 hektarjev.
• Leta 2006 se je po svetu prodalo 6,5 milijona ton čokolade.
• Videz, aroma, tekstura, lomljenje, okus in okus, ki ostane v ustih, je šest kriterijev, po katerih se ocenjuje čokolada.
• Švica, Avstrija, Nemčija, Irska in Norveška so evropske države z največjo porabo čokolade.
• V osnovi poznamo grenko (temno) čokolado, ki mora vsebovati vsaj 35 odstotkov kakava, mlečno čokolado s približno 12 odstotki kakava, belo čokolado, ki je narejena iz kakavovega masla, ter čokolado za kuhanje, ki vsebuje 70 in več odstotkov kakava.
• Za izdelavo ene tablice tradicionalne Gorenjkine mlečne čokolade potrebujejo od 7 do 16 ur, nato pa še 45 minut za ohlajanje in pakiranje.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord