Feta - dober vir kalcija

3. 9. 2012
Deli
Feta - dober vir kalcija

Najbolj znan sir iz ovčjega mleka je zagotovo feta, ki ima v grški kuhinji pomembno vlogo. In čeprav feta velja za masten sir, ima v resnici manj kalorij od večine sirov, a je ravno tako dober vir kalcija.

Ovčje mleko daje sirom močnejšo in pikantnejšo aromo v primerjavi s tistimi iz kravjega mleka.

Feta je beli ovčji sir, njena konsistenca pa je kremasta do čvrsta. Kupimo jo lahko stisnjeno v kvadre in vloženo v slanico.

Naziv feta je zaščitena oznaka porekla, ki jo je EU priznala Grčiji po dolgoletni pravni bitki z Dansko. Danska je nato svojo 'feto' preimenovala v apetino. Tako se od leta 2002 feta sme imenovati samo sir, ki je iz ovčjega mleka (ali mešanice s kozjim) in je narejen v Grčiji.

Drugi podobni siri v slanici so na prodaj pod različnimi imeni (na primer balkanski sir, beli sir, pastirski sir ali sir po grško) in so večinoma narejeni iz kravjega mleka ali mešanice z ovčjim.

Feta je uporabna na različne načine: večinoma jo narezano na kocke dodajamo solatam in nadevom za pite, lahko pa jo tudi pečemo ali iz nje naredimo pikantni sirni namaz.

In čeprav feta velja za masten sir, ima v resnici manj kalorij od večine sirov, a je ravno tako dober vir kalcija.

100 g fete ima približno 210 kalorij, 16 g nasičene maščobe in 4 g soli. Feta je za približno 40 odstotkov manj kalorična od na primer čedarja, zato ker vsebuje več vode in manj maščobe.

Marinirana in pečena

V pečici, na žaru ali v ponvi – feta pri vseh treh načinih priprave dobro obdrži obliko.

Feto lahko tudi nekaj ur marinirate v olivnem olju, začinjenem z mediteranskimi zelišči, na primer z rožmarinom, timijanom ali žajbljem ter drugimi aromatičnimi sestavinami (čebula, česen, čili). Pred peko na žaru je mariniran sir najbolje zaviti v aluminijasto folijo.

Tudi slastno: siru dodajte še nekaj zelenjave po izbiri, na primer paradižnik, jajčevec, bučko itd. Feto v foliji lahko spečete tudi v pečici ali pa rezine fete položite na zelenjavno podlago v pekaču. Sir je pečen, ko postane kremasto-mehak, vendar še obdrži obliko.

Mariniran sir lahko pred peko v pečici ali na žaru položite tudi v zarezano lepinjo. Tako se aromatični sir raztopi v hrustljavo pečenem kruhu.

Ste že poskusili ocvrto feto? Debele rezine fete spanirajte in ocvrite v olju ali raztopljenem maslu. Tako bo feta znotraj lepo kremasta, zunaj pa obdana s hrustljavo skorjico. Odlično se poda k hrustljavi zeleni solati.

Kot omaka in namaz

Nič manj ni feta priljubljena kot kremna pomaka ali pikantni namaz. Začinjena z začimbami (origano, česen ali paprika) in obogatena s sesekljanimi olivam, oreški ali posušenimi paradižniki so številne slastne variante, ki so na voljo v delikatesah.

Kremast namaz lahko hitro pripravite tudi sami: feto najprej pretlačite z vilicami in jo zmešajte z jogurtom, kremnim sirčkom ali kislo smetano ter dodajte začimbe po okusu.

Še hitreje gre, če sir in druge sestavine s paličnim mešalnikom preprosto zmeljete v gladko kremo. Za namaz naj bo krema nekoliko gostejša kot za pomako, ki ji dodajte malo več jogurta ali kanček mleka.

Poleg se prileže sveža lepinja, prav tako tudi bageta ali krepki rženi kruh.

Shranjevanje

Feto je najbolje hraniti v originalni embalaži v lastni slanici. Ko feto vzamete iz slanice, se hitro izsuši in postane grenka.

Da bi to preprečili, vam predstavljamo praktičen nasvet, kako jo obvarovati pred kvarjenjem, ji pri tem celo izboljšati okus in iz nje narediti pravo specialiteto.

Feto zrežite na kocke (približno 1 x 1 cm) in jih zložite v kozarec. Kocke previdno nalagajte v kozarec, da ne razpadejo. Ko kozarec napolnite do polovice, po okusu dodajte naslednje začimbe: poper, baziliko, posušen paradižnik, česen in po želji košček feferona.

Dodajte preostalo feto in enako kombinacijo začimb ter vse skupaj prelijte s kakovostnim olivnim ali sončničnim oljem. Kozarec zaprite in ga previdno obračajte, da se začimbe in sir nekoliko pomešajo. Tako pripravljena feta je bolj okusna in sočna, njen rok uporabe pa je veliko daljši.

 

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"