10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice

Gensko spremenjena hrana: 9 dejstev, ki jih morate vedeti

21. 8. 2013

V luči dejstva, da naj bi Evropska komisija kmalu dovolila ameriškemu biotehnološkemu velikanu Monsantu, da na evropski trg izvaža gensko spremenjeno koruzo SmartStax, pa tudi številnih polemik, ki so se te dni razvnele v medijih, na forumih in socialnih omrežjih, objavljamo nekaj pro et contra dejstev in zanimivosti o gensko spremenjenih organizmih.

PROTI

1. Velika debata o gensko spremenjeni hrani se je sprožila že leta 2002, ko je Zambija zavrnila pošiljko hrane

Leta 2002 je zambijska vlada zavrnila 35.000 ton hrane, ki so jim jo poslali v sklopu pomoči v boju proti lakoti. Razlog za zavrnitev hrane je bila zgolj možnost, da je hrana gensko spremenjena, oblasti v Zambiji pa so to predvidevale glede na udeležene akterje v dostavi te pomoči.

Ti so vključevali mednarodne institucije (med drugim World Food Programme), ameriška agrarna podjetja in nevladne organizacije.

Prakse, ki jih v t.i. železnem trikotniku izvajajo ti udeleženci, so pripeljale do odločitve zambijske vlade, da zavrne pomoč z genetsko spremenjeno hrano, ko pa so pomotoma vseeno razdelili nekaj gensko spremenjene pšenice, so se v Zambiji celo sprožili protesti.

Vir: Cornell University

2. Venezuela in Madžarska sta sledili Zambiji

V petih letih po tem dogodku sta gensko spremenjeno hrano prepovedali tudi Madžarska in Venezuela. Da madžarska vlada nikakor ne bo tolerirala genetsko spremenjene hrane, so potrdili spet letos maja, ko so požgali več kvadratnih kilometrov površin s pridelkom koruze, ker so sumili, da je bilo seme koruze kupljeno pri podjetju Monsanto. Monstanto trdi, da gensko spremenjenih semen na Madžarsko niso prodajali.

Vir: MSN

3. Proti gensko spremenjeni hrani glasno nastopa organizacija Greenpeace

Jasno. Za določeno genetsko spremenjeno hrano je bilo namreč dokazano, da je lahko škodljiva.

Primer je npr. tip soje, ki so jo morali umakniti iz prodaje, ker so jo gensko modificirali z geni brazilskega oreščka, saj je bila tako bolj hranljiva.

Ljudje, ki so alergični na brazilski orešček, so dobili alergične reakcije na meso živine, ki je bila hranjena z gensko modificirano sojo. 

Greenpeace je leta 2010 celo organiziral demonstracije v Španiji, katerih so se udeležili okoljevarstveniki, kmetje in potrošniki z zahtevami, da tudi Španija sledi zgledu ostalih evropskih držav, ki so se uprle gensko spremenjeni hrani. 

Vir: Greenpeace

4. Evropa se nagiba k označevanju hrane iz gensko spremenjenih surovin 

Nemčija, Francija, Luksemburg in Avstrija imajo vladno podprte sheme označevanja mesa, ki ne izvira iz živinoreje, kjer se uporablja genetsko spremenjena krma. Enako velja za označevanje mleka in jajc, da potrošniki lahko izberejo, če ne želijo kupovati t.i. gensko modificirane hrane (GM foods). 

Na Švedskem se gensko spremenjena krma sploh več ne uporablja. Pritisk potrošnikov je bil prevelik in vlada je klonila.

Turčija je pred nedavnim prav tako oznanila, da bodo pričeli označevati meso, mleko in mlečne izdelke. 

Vir: Genewatch.org

5. Monsantova gensko modificirana koruza (odporna proti zajedalcem) ponekod prepovedana

Genetsko modificirana koruza podjetja Monsanto, ki naj bi bila odpornejša proti zajedalcem in se označuje z oznako MON810 je prepovedana v Franciji, Nemčiji, Grčiji, Avstriji, Luksemburgu in na Madžarskem. Za krmo jo še vedno gojijo v Španiji in Veliki Britaniji.

Vir: Genewatch.org

ZA

GMO1. Gensko modificirana hrana ni nič novega

Tehnično vplivi na naravno hrano niso novost, le s časom so postali veliko bolj sofisticirani.

Igranje z geni poznamo že v obliki lubenic brez pešk in miniaturnih pudljih, ki zagotovo niso bili načrtno dejanje matere narave.

Prva komercialna prodaja gensko spremenjene hrane se je pričela že leta 1994. 

2. Organizacija WHO ne pozna negativnih učinkov gensko modificirane hrane na človeško zdravje

Zagovorniki gensko spremenjene hrane poudarjajo, da je možnosti negativnih učinkov pri zaužitju gensko spremenjene hrane ravno toliko, če ne celo manj, kot pri uživanju naravne hrane.

Primer: koliko ljudi je zbolelo zaradi uživanja gensko spremenjene hrane in koliko jih je zbolelo, ker so si nakopali salmonelo? WHO trdi, da konsistetnih negativnih učinkov na človeško zdravje z uživanjem gensko spremenjene hrane ne zaznavajo.

Obstaja tudi znanstveni konsenz, da hrana, pridelana iz gensko modificiranih pridelkov nima nič večjega negativnega vpliva na človeško zdravje kot konvencionalna hrana.

Vir: WHO

3. Kaj gensko spremenjena hrana lahko naredi za dobrobit človeštva

Leta 1970 je nobelov nagrajenec Norman Borlaug gensko spremenil vrsto pšenice. Nekako bi lahko rekli, da je klasično pšenico nadgradil - nudila je bogatejši pridelek, rasla je hitreje in bila bolj odporna na zunanje dejavnike. 

Ko je to pšenico posadil v Mehiki, Pakistanu in Indiji, je bil zaslužen za rešitev milijarde ljudje pred lakoto.

Vir: Wikipedia

4. Gensko spremenjena hrana kot zdravilo

Ljudje iz inštituta Roslin, ki so pred leti klonirali ovco Dolly, se danes ukvarjajo z novo gensko uganko, ki je nadvse znanstveno-fantastična. Razvili so namreč kokoši, ki valijo jajca, v katerih so proteini za boj proti raku.

Ta jajca ne bi bila namenjena neposrednemu zdravljenju raka, temveč bi jih uporabljali kot vir sicer izredno dragih farmacevtskih proteinov, ki jih trenutno industrija razvija sama in zaradi katerih so zdravila proti raku tako draga.

Ta izum pa je bil le nadgranja že obstoječe ideje, preko katere se razvija gensko spremenjen krompir, v katerem je vsebovano cepivo proti hepatitisu B, virusu, ki letno ubije okoli 350 milijonov ljudi. Distribucija takšnega krompirja bi bila cenejša in predvsem lažje dostopna, kot je danes distribucija normalnega cepiva.

Vir: National Geographic, Science Magazine

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri