V 17. in 18. stoletju so si lahko privoščili potico iz koruzne moke tudi revnejši sloji kmečkega prebivalstva in prebivalci v agrarno pasivnih krajih. Tako je dobila potica regionalne značilnosti in različna poimenovanja: v Istri in Benečiji je bila to gubanca (gubano) z nadevom iz kostanjev, orehov, suhega sadja in grozdja.
Sestavine:
Za testo:
- 1 kg moke
- 1 jajce
- 4 rumenjaki
- 10 dag sladkorja
- 10 dag masla
- 6 dag kvasa
- 4 do 5 dl mleka
- ščepec soli
- naribana lupina 1 limone
- vanilja
Za nadev:
- 1 kg zmletih orehov
- 25 dag rozin
- 0,3 dl ruma
- 15 dag masla
- 20 dag sladkorja
- 10 dag pinjol
- naribana lupina 1/2 limone
- 3 jajca
- 2 dl mleka
Priprava
V 1 dl mlačnega mleka stresemo 1 žlico sladkorja in zdrobljen kvas. V drugi večji posodi do mlačnega segrejemo mleko, dodamo maslo, sladkor, jajce, rumenjake, sol in vaniljo.
V moko naribamo limonovo lupino, dodamo segreto mleko in nazadnje kvasec. Dobro zgnetemo, pokrijemo s prtičem in pustimo vzhajati.
Medtem pripravimo nadev: rozine namočimo skupaj z naribano limonovo lupino v rumu. Beljake stepemo v trd sneg, jim dodamo 2 rumenjaka in pest sladkorja in rahlo pomešamo. Orehe oparimo z vrelim mlekom.
Testo razdelimo v dva kupčka in razvaljamo. Testo namažemo s stepenimi beljaki, z oparjenimi orehi, potresemo z rozinami, sesekljanimi pinjolami, sladkorjem in na lističe narezanim maslom.
Testo tesno zvijemo. Zvitek oblikujemo v polža in ga položimo v dobro namaščen pekač in pustimo, da na toplem še enkrat vzhaja na dvakratno velikost.
Preden damo gubanico v pečico jo še premažemo z razžvrkljanim beljakom ali s stopljenim maslom. V pečici, ogreti na 170 stopinj, jo pečemo od 45 do 60 minut.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
