branje-deklaracije-zdrava-hrana

Najboljše bi bilo, če jedli samo hrano, ki deklaracije sploh ne potrebuje - sadje, zelenjavo, meso ... A realnost je žal drugačna in branje deklaracij ter prehranskih tabel bi moralo postati naše obvezno čtivo. V poplavi naštetih sestavin pa se kar hitro lahko izgubimo. Na kaj morate biti še posebej pozorni?

Dodani sladkor

Naša prehrana naj bi vsebovala čim manj dodanega sladkorja. Smernice so postavljene pri pribl. 100 kcal za ženske (kar je približno 25 g sladkorja oz. 5 do 6 čajnih žličk, 5 vrečk sladkorja za v kavo), za moške malce več.

Dodani sladkor na prehranskih tabeli živila ni označen, tam izvemo samo skupno število sladkorjev v živilu, naravnih in dodanih.

Tudi ko preberemo deklaracijo oz. sestavine, se dodani sladkor skriva pod različnimi imeni:

  • saharoza,
  • glukoza,
  • fruktoza,
  • laktoza,
  • maltoza,
  • dekstroza,
  • koruzni sirup,
  • invertni sladkor,
  • invertni sladkorni sirup,
  • melasa,
  • rjavi sladkor,
  • kristali sladkornega trsa,
  • evaporiran trsni sladkor.

Ne pozabimo; tudi če so živilu dodana naravna sladila, kot so med, agavin ali javorov sirup, kokosov sladkor … gre še vedno za dodani sladkor.

Transmaščobe

Tudi o transmaščobah se veliko piše in opozarja na njihovo škodljivost. V idealnem svetu bi moral biti njihov vnos 0 g.

Tudi transmaščob med sestavinami ne boste zasledili, niti v prehranski tabeli. Skrivajo se v hidrogeniziranih oz. delno hidrogeniziranih rastlinskih oljih, pa naj gre za palmovo, sojino, sončnično ali katerokoli drugo olje, čim je zraven beseda hidrogenizirano, naj izdelek ostane na polici.

Natrij oz. sol

Poleg tega da je večina industrijske hrane obogatena s sladkorjem, je večina take hrane bogata tudi s soljo. Največ se je skriva v predpripravljenih živilih in slanih prigrizkih. Priporočen dnevni vnos soli za odrasle je 5 g.

Količino soli v izdelku preverimo v prehranski tabeli, kjer bo izpisano koliko g soli je v 100 g izdelka. Potem pa je treba te grame še pomnožiti s količino izdelka, ki ga bomo dejansko zaužili.

Npr. 1,5 g soli v golažu ali pici, na prvi pogled morda ni videti veliko. A porcija pice oz. golaža ima vsaj 300, če ne 400 g, kar pomeni, da samo z eno jedjo pri enem obroku skoraj že dosežemo zgornjo mejo dnevnega vnosa.

Preberite še:

1 kalorija (cal) = 4,1868 džula (J)*
* Džul ali joule je enota za delo in energijo v mednarodnem sistemu enot SI, zanjo se uporablja oznaka J.

Sorodni članki

Etikete in njihove skrite informacije

Etikete na živilih bi morale bito osnovno orodje za izbiro hrane v trgovinah. Če znate brati etikete na embalaži, bo izbira hrane veliko lažja in vedno boste vedeli, kaj jeste…
None

40-dnevni post Jaz #vztrajam dan 33: Top lestvica najbolj predelanih (in nevarnih) živil

Tudi predelano hrano delimo na bolj in na manj škodljivo. Pa poglejmo, katera lahko brez težav občasno uživamo ter katerim pomahajmo v slovo za vedno.

5 živil, ki jih ne bi smeli kupovati

Ali pa vsaj močno omejiti njihovo uporabo. Konec koncev je od vašega nakupovanja odvisno tudi zdravje vaše družine. Katera so torej tista živila, ki se ne smejo znajti v…

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri