To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
5 slastnih pudingov s chia semeni
5 slastnih pudingov s chia semeni

Kje vse se nahaja kalcij (in to ni mleko)

Kje vse se nahaja kalcij (in to ni mleko) (foto: Profimedia) Profimedia
25. 8. 2016

Običajno imamo v mislih, da je glavni vir kalcija mleko in mlečni izdelki, ker so nas tako naučili oziroma smo tako slišali v televizijskih oglasih. A dejstvo je, da lahko kalcij najdemo tudi v zelenjavi, sadju in oreščkih.

Zakaj je kalcij sploh pomemben?

Saj veste, za močne kosti! Pri kalciju pa je pomembno vedeti predvsem to, da se naše telo pred zakisanostjo brani tako, da črpa kalcij iz kosti in uravnava pH. To pomeni, da več beljakovin kot pojemo, več nezdrave hrane (alkohol, kava, rafinirana moka, sladkor) kot zaužijemo, več kalcija potrebujemo. Pomanjkanje kalcija povzroči, da organi ostanejo brez kisika, kar povzroča številne bolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, artritis, debelost, raka in druge.

Pomembno pa je tudi, da ga naše telo absorbira, zakar je pomembna tudi urejena črevesna mikroflora, vitamin D, C, K, B6 in B9 ter magnezij, ki jih hkrati vsebuje rastlinska prehrana. Kot omenjeno pa njegovo absorpcijo otežuje alkohol in kajenje.

Rastlinska hrana pa je sama po sebi bogata s kalcijem in pri ljudeh, ki se pravilno prehranjujejo z rastlinsko hrano, ni ugotovljeno pomanjkanje mineralov. Zaloge kalcija najbolj izčrpavajo živalske beljakovine, zato ljudje, ki uživajo več beljakovin, potrebujejo dodaten vnos kalcija.

Kje ga torej najdemo?

Za primerjavo: 100 gramov mleka vsebuje 160 mg kalcija.

  • Lešniki 225 mg
  • Mandlji 254 mg
  • Suhe fige 142 mg
  • Fižol 135 mg
  • Zeleno zelje 110 mg
  • Špinača 125 mg
  • Brokoli 65 mg
  • Polnovredni riž 25 mg

(Vir: Ivan Soče, Hipokrat je bil kuhar)

Kalcij pa najemo še v: koprivah, blitvi, ohrovtu, kitajskem zelju, regratu, čemažu, repi, soji, algah (spirulina, klorela), melasi, čičeriki, rukoli, poru, artičokah, sezamu, suhih marelicah in slivah, figah, dateljnih...

Vsebnosti hranil pri rastlinah, sadju in oreščkih pa je odvisna tudi od načina vzgoje, prsti, transportnih poti, načina in dolžine skladiščenja, zato je pomembno, da jemo kar se da sveže, ekološko in lokalno pridelano hrano, saj ta zagotavlja večjo vsebnost pomembnih hranil.

Preberite še:

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri