To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
3 preprosta pravila, kako se znebiti maščobe na trebuhu
3 preprosta pravila, kako se znebiti maščobe na trebuhu

Odvisnost od sladkorja = odvisnost od heroina

Odvisnost od sladkorja = odvisnost od heroina (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
20. 9. 2016 Vir: Jana

Država pa še ni našla poguma za davek na sladke pijače. Kako se torej izogniti odvisnosti od saldkorja? Koliko ga sploh smemo? Kje ga je največ?

Andreja Širca Čampa je klinična dietetičarka. Od leta 2008 ima samostojno svetovanje o zdravi prehrani, poleg tega je vodja Službe za dietoterapijo in bolniško prehrano na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Govorili sva o sladkorju, s katerim smo vse bolj zasvojeni. O tem, kaj ta zasvojenost pomeni za zdravje družbe. In zakaj država odlaša z davkom na sladke pijače.

»Naši možgani sladkor dojemajo kot omamo. Možgani so povezani s črevesjem. Sladkor, še posebej v tekočih oblikah – denimo v pijačah, hitro zapusti želodec. In ko je želodec prazen, možgani dobijo ukaz, da telo potrebuje hrano. Če spijete 2 decilitra soka, lahko je naravno ožet, vam ta sok v petih minutah začne dvigovati glukozo v krvi. To pomeni, da možgani najprej dobijo ukaz, da je treba izločiti inzulin. Trebušna slinavka se odzove, začne proizvajati velike količine inzulina. Ko je presnova soka končana, ko sok zapusti želodec, dobijo možgani tako imenovano povratno zanko, da ne potrebujejo več inzulina. A ker presnova nekaj časa traja, možgani delujejo obrambno, poskrbijo, da glukoza v krvi ne upade. To pa pomeni, da naši možgani povečajo željo po sladkem. Če strnem, naš organizem po takšnem napitku išče še več hrane, išče dodatne obroke.«

Učinka sladkorja se zelo dobro zavedajo multinacionalke, ki v hrano dodajajo sladkor ravno zato, da pospešijo presnovo. Sladkor danes dodajajo celo v meso, najpogosteje v mleto. To meso je resda okusno, a nas navaja na željo po še.

»Vzemimo za primer obrok z običajno kalorijsko vrednostjo, običajno kosilo, ki ga pripravimo doma. In na drugi strani obrok z dodanim sladkorjem, ki je prav tako sestavljen iz ogljikovih hidratov, beljakovin in zelenjave. Pri prvem obroku brez sladkorja boste dolgo časa siti, medtem ko boste po zaužitem obroku z dodanim sladkorjem že po eni uri iskali hrano.«

Sladkor torej vleče v odvisnost po hrani. Če pretežno uživamo sladkor, bo telo hrepenelo po še več sladkorja. Če sladkor uživamo v kombinaciji z ogljikovimi hidrati, bo telo hlastalo po še več hrane. »To je začaran krog, ker odvisnost od sladkorja pomeni tudi odvisnost od vse večjih obrokov hrane.«

Kako se izogniti sladkorju?

»Vzemiva za primer kruh. Če ga spečemo sami doma, lahko v testo dodamo žličko sladkorja, da bodo kvasne celice opravile nalogo in bo kruh vzhajal. V pečenem kruhu tega sladkorja ne bomo našli, ker so ga kvasne celice porabile za svoje delovanje. Lahko pa dodamo sladkor v presežku. Če bi ga dodali 20 gramov, bi ga 10 gramov ostalo nepovretega v kruhu. Ameriške vrste kruha, ameriški toasti, imajo že vonj po sladkem. V takšnem kruhu je veliko sladkorja.«

Še en dober primer so ovseni kosmiči. Lahko uživamo kosmiče, ki so le stisnjeno zrno in nimajo nobenega dodanega sladkorja. Lahko pa jemo z glukozo prelite kosmiče, ki so sicer videti kot običajni, vendar imajo dodani sladkor.

»Ves čas poudarjamo, da je pomembno brati deklaracije na izdelkih. Pri ovsenih kosmičih mora biti na deklaraciji napisan le oves, in pika.«

Za vse druge izdelke velja, da med prvimi tremi sestavinami ne sme biti sladkorja, glukoznega ali fruktoznega sirupa.

Omeniti velja še marmelade s 100-odstotnim sadnim deležem. Vse lepo in prav, a ponavadi je v teh marmeladah 70 odstotkov sadja, 30 odstotkov pa koncentriranega sadnega soka. To pomeni, da vsebujejo prosti sladkor, kar je enako, kot če bi sadju dodali navaden sladkor tako, kot so ga dodajale naše stare mame. Tudi sadni jogurti, ki jih kupujemo, niso iz navadnega jogurta in sadja, ampak imajo dodani sadni koncentrat, ki vsebuje 45 odstotkov sladkorja. »Če to izračunate, pridete do tega, da imate v vsakem lončku sadnega jogurta dve do tri kavne vrečke sladkorja.«

Največ sladkorja zaužijemo s sladkimi pijačami

V evropskem prostoru je hrana poceni. Vemo, da v Sloveniji stopnja revščine raste. In če si socialno ogrožena družina ne more privoščiti izletov, počitnic, avtomobila ali oblačil, potem to kompenzira s hrano.

»Še ena težava je, da se je spremenil naš življenjski slog. Postali smo zasedena družba. Fizično aktivnost smo povsem zanemarili. Iz prakse vam povem, da otroci pretirano jedo v brezdelju. Takrat, ko se jim nič ne dogaja, posegajo po polnem hladilniku.«

Še posebej izrazito pri otrocih je tudi to, da največ sladkorja zaužijejo s sladkimi pijačami. Mi pa še vedno nimamo davka na sladke pijače, čeprav stroka na nujnost te obdavčitve opozarja že leta. Pijačarska industrija se je uprla in zagrozila, da bo z uvedbo davka na sladke pijače propadla. Pri tem je ostalo.

»Državo na eni strani skrbijo delovna mesta, kar je seveda razumljivo. Na drugi strani pa imamo zdravje prebivalcev. Ali bomo imeli vse bolj bolne ljudi, ki bodo obremenili zdravstveni sistem ali pa bomo tvegali delovna mesta in te delavce poskušali preusmeriti drugam?« Država bo morala s celovitim predlogom prepričati državljane, da je davek na sladke pijače dober. Da je uživanje sladkih pijač škodljivo za zdravje otrok in odraslih.

Koliko sladkorja lahko zaužijemo?

»Svetovna zdravstvena organizacija je postavila varno mejo. V mediteranski dieti, ki je zdrava in uravnotežena, je za odraslega priporočljivih od 0 do 30 gramov sladkorja na dan (do 10 odstotkov glede na dnevne energijske potrebe). Ta sladkor je lahko v sladici, ki jo pojemo po kosilu, ali pa v kepici sladoleda.«

Da si boste lažje predstavljali: vrečka sladkorja, ki jo dobite ob kavi, ima 5 gramov sladkorja. Na dan naj bi torej odrasel človek zaužil največ 6 takšnih vrečk sladkorja.

»Za otroke velja pol sladkorja manj. Torej 15 gramov na dan. Če otroku za zajtrk na kruh namažemo marmelado, smo to količino že dosegli. Če mu damo čokolino, smo jo presegli.« Ob tem je treba povedati še to, da si Svetovna zdravstvena organizacija prizadeva, da bi mejo znižala za polovico (na pet odstotkov glede na dnevne energijske potrebe).

Starši pogosto ne razumejo pojma »športna prehrana«

»Starši mnogokrat pretiravajo. Ko gre otrok na popoldanski trening nogometa, ki traja eno uro, ne potrebuje nobene čokoladice, energijskega napitka ali ploščice. Potrebuje le vodo.«

Športna prehrana namreč pride v poštev, kadar nekdo trenira dvakrat na dan po nekaj ur. Vse drugo je povsem normalna telesna aktivnost.

Smo narod esktremov

»Zdi se mi, da v vsem pretiravamo. Da si vse privoščimo ali pa se vsemu odrekamo. Ena tortica na teden ni škodljiva. Brez slabe vesti si jo lahko privoščimo ob sicer uravnoteženi prehrani, ki vsebuje veliko zelenjave.«

Recep za zdravo prehranjevanje je torej zmernost. Z drugimi besedami: zdrav življenjski slog z uravnoteženo prehrano in rednim gibanjem!

Besedilo: Maja Sodja. Foto: Shutterstock. Članek je bil objavljen v reviji Jana.

Preberite še: 5 stvari, ki se bodo zgodile, če ne boste uživali sladkorja

Ne prezrite:

  • Sladkor na možgane deluje kot mamilo, ustvarja potrebo po še.
  • Problem je, da nam živilska industrija v hrano, ki jo uživamo vsak dan, dodaja sladkor in nas tako navaja na sladek okus.
  • Z uživanjem zelenjave lahko pretiravate, sadja ne uživajte prezrelega, izogibajte se smutijev in sadnih jogurtov.
  • Že vrabci na strehi čivkajo, da hitra hrana vsebuje sladkor.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri