10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Tekoče bogastvo

29. 7. 2004

Cena enega litra ustekleničene vode je, odvisno od tega, kje jo kupite, že skoraj tolikšna kot za enako količino mleka ali celo goriva Medtem ko bi šli tržniki dobesedno na konec sveta, da bi nam prodali najčistejšo vodo, se je nam porodilo vprašanje, kaj zares je v teh plastenkah, ki jih ponujajo na policah trgovin.

Zelo verjetno prav v Času, ko prebirate to revijo, sredi modrega morja kanadskega zaliva Spaniard na Novi Fundlandiji lovijo kose ledene gore. Da, prav ste prebrali, ledene gore, ki se vsako poletje lomijo in plujejo mimo obale najvzhodnejšega dela Severne Amerike.

Kose nato zdrobijo in stopijo, ustekleničijo in prodajo vsakomur, ki je za “oklicano najčistejšo vodo na svetu” pripravljen odšteti nekaj dolarjev. Proizvaajalci, bolje rečeno predelovalci, vode Iceberg zatrjujejo, da njihov izdelek že od prvega dne izvira iz najčistejšega vira. Hkrati se radi pohvalijo,

da medtem ko si vsi trudijo pridobiti ali narediti najčistejšo vodo, sami le “požanjejo” pridelek narave.

Še nedavno je kozarec vode pomenil preprosto le kozarec vode. Če ste si ga želeli privoščiti, vam za to še ni bilo treba na dolgo pot do Nove Fundlandije ali skočiti do najbližje trgovine. Enostavno ste odprli pipo in si natočili, kolikor vas je bila volja in predvsem skorajda brezplačno.

V zadnjem desetletju pa so se stvari spremenile in danes se že kar težko odločimo med pestro izbiro plastenk z vodo. Na našem trgu je lepo število ponudnikov ustekleničene vode, vendar pa ob številu 600, ki se pojavlja v ZDA, še vedno le malo večji curek v morje. Skoraj težko je verjeti, toda čez lužo so šli tako daleč, da prodajajo celo ustekleničeno deževnico in posebno vodo, ki je namenjena štirinožnim kosmatincem. Neka restavracija v New Yorku je celo najela someljeja za vodo, ki naj bi pomagal izbrati pravo vodo k določeni hrani. Si predstavljate, Evian h kuhani govedi­ni s hrenovo omako, Izvir z ribo na žaru? !

Dandanes, ko vsakdo skuša kaj spraviti v promet, bi težko postrani gledali na nekoga, ki služi z dobrino, s katero si gasimo nepoteš­lji­vo žejo. Razveseljivo je, da poraba vode naraš­ča v primerjavi s potrošnjo s sladkorjem obloženih gaziranih pijač. Lahko bi rekli, da je voda nekakšen protistrup.

Zdi se, da so nam tudi prehranska priporo­čila, ki se nanašajo na pitje zadostne dnevne količine vode (vsaj dva litra) končno zlezla malo pod kožo, saj so plastenke z vodo skoraj inventar v pisarnah in zveste spremljevalke na izletih, potepih, pri športu itd. Poleg tega, da so ustekleničene vode priročno pakirane, se tudi zdi, da smo se dali prepričati, da so varnejše in bolj zdrave kot tista iz pipe. Toda, če že, koliko?

Pitna voda: tista, ki si jo nato­čite iz kuhinjske pipe in ki jo do­bite iz cisterne ali plastenke

Namenjena je pitju, kuhanju, za pripravo hrane oziroma v industriji za proizvodnjo živil in tudi za druge gospodinjske namene. Verje­tno se pri tem, ko žejni odprete pipo, velikokrat ne vprašate, kako je s kakovostjo tekoče vsebine. Vonj po kloru ste nekako sprejeli za samoumeven in kot dokaz o varnosti. Vendar pa je pomembno, da v pitni vodi ni mikrobov in parazitov v tolikšnem številu, da bi lahko ogrozili zdravje. Prav tako v njej ne sme biti snovi v koncentracijah, da bi nas ogrožale same ali v kombinacijah z drugimi snovmi.

Na koncu mora pitna voda tudi ustrezati parametrom oziroma največ njihovim mejnim vrednostim, kot jih predpisuje Pravilnik o pitni vodi. Šele ko so izpolnjene vse te zahteve, lahko rečemo, da je pitna voda zdravstveno ustrezna. Nejeverni Tomaži verjetno godrnjaje odkimavajo z glavo. Toda nekoliko se lahko potolažite s tem, da ustreznost pitne vode in skladnost s predpisi Pravilnika spremljajo na dveh ravneh.

Na trnih ste še vedno lahko tisti, ki dobivate vodo iz sistema, ki oskrbuje manj kot 50 ljudi, saj se v tem primeru pravilnik ne uporablja in je za vsa priporočila pristojna lokalna skupnost.

Sicer pa mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo opravljati notranji nadzor, poleg tega pa vse skupaj spremlja (gre za t. i. monitoring) še akreditiran javni zdravstveni zavod. Vedeti pa morate, da ste za rjave izbljuvke,

ki curljajo iz pipe namesto bistre brezbarvne tekočine, lahko krivi tudi sami. Če tisti, ki vam vodo dobavlja, dokaže, da je mokra dobrina vse do vašega priključka na vodovodni sistem pov­sem v skladu s predpisi, potem zelo verjetno nekaj ni v redu z vašim hišnim vodovodnim omrežjem.

V tem primeru boste prejeli priporočila, kako ustrezno ukrepati. Morda ne bi bilo napak razmišljati tudi o obnovi hišnega vodovoda, opreme ali naprav, ki so z njim povezane. Ste svojega upravljavca, ki vas oskrbuje s pitno vodo, že kdaj pobarali o rezultatih laboratorij­skih preskusov? Do tega ste povsem upraviče­ni, saj vam morajo biti pri njem na razpolago vsi ti rezultati, pridobljeni pri monitoringu.

No, zdaj ste si verjetno malce oddahnili. Toda, pravilnik dovoljuje tudi odstopanja. In sicer, če določeni kemijski parametri pitne vode (različne kemijske spojine, kot so pesticidi, kovine, organske spojine itd. , ki so našteti v Prilogi I omenjenega pravilnika) odstopajo od mejnih vrednosti in strokovna komisija oceni, da bo to neskladje trajalo dlje ali se ponavljalo, potem opozori upravljavca sistema s pitno vodo, naj pridobi dovoljenje za odstopanje od mejnih vrednosti določenih parametrov.

Seveda si le težko predstavljamo, da bi komurkoli od nas preprosto zaprli vodovod. Zato takrat, ko ni drugega sprejemljivega načina zagotavljanja oskrbe s pitno vodo in če koncentracije preseženih omenjenih posameznih snovi ne ogrožajo zdravja, dovoljenje izdajo za določen čas. Nič kaj prijeten občutek, kljub vsem zagotovilom, da vam voda ne bo škodila.

Mineralna voda in še kaj

Seveda, tudi te vode sodijo med pitne, vendar pa zanje ne velja zgoraj opisano odstopanje. Za ta naziv mora (bodoča) izvirska voda oziroma naravna mineralna voda ustrezati različnim kriterijem, kot so geološki in hidrogeološki, fizikalni in fizikalnokemijski, kemijski (vsebnost posameznih kationov in anionov ter drugih snovi) in seveda tudi senzorični (videz, okus in vonj). Vodo prvič pregledajo na njenem izviru, temu sledijo redni pregledi v polnilnici vsaj enkrat na leto. Poglejmo pa, kaj še lahko razvozlate z napisa na etiketi plastenke.

Naravna mineralna voda.

Njen izvor je v podzemnem vodnem viru, ki je zaščiten pred kakršnimkoli onesnaženjem, izteka ali črpa pa se na izviru naravnih iztokov ali vrtin, kjer je njena čistost nespremenjena. Po vsebnosti mineralnih snovi, kemijskih elementov v sledeh in drugih snoveh se značilno razlikuje od pitne vode, lahko pa ima tudi posebne prehransko-fiziološke učinke na telo.

Verjetno ni treba poudarjati, da mora biti ustrezna tudi z mikrobiološkega vidika. Naravna mineralna voda, ki jo kupujemo v trgovini, in izvir, od koder prihaja, sta zabeležena v posebni evidenci ministrstva, ki je pristojno za prehrano. Če vsebuje ogljikov dioksid, potem je glede na izvor in vsebnost plina lahko:

Naravna mineralna voda z naravno vsebnostjo ogljikovega dioksida,

ki ima toliko CO2 kot na izviru. Morebitne izgube se pokrivajo s CO2 iz istega izvira.

Naravna mineralna voda z dodanim lastnim ogljikovim dioksidom.

Vsebnost slednjega je lahko večja, kot je bila na izviru.

Naravna mineralna voda brez ogljikovega dioksida.

Tega vsebuje le toliko, kolikor ga mora biti za ohranjanje ravnotežja hidrogenkarbonatov.

Izvirska voda.

Tudi ta se polni na izviru in mora biti enako čista kot na izviru. V njej ne sme biti organskih ali anorganskih onesnaževalcev, biti mora mikrobiološko neoporečna, zgornje meje vsebnosti snovi, kot so krom, živo srebro, selen, mangan, sulfid in borno kislino, so enake kot za naravno mineralno vodo, za nekatere druge (barij, nikelj, fluorid, svinec itd. ) pa nižje in predpisane s Pravilnikom o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi oziro­ma z njegovo Prilogo I.

Izvirska voda po­­­dob­­­­no kot tudi naravna mineralna izvira globoko pod površjem zemlje, kjer je tudi varna pred onesnaženjem.

Namizna voda.

Smešno, boste rekli, kaj pa je to. To je vsa tista voda, ki je pripravljena iz pitne vode (tudi iz javnih vodovodnih sistemov), lahko pa tudi iz naravne mineralne ali izvir­ske vode. Ker prva našteta izvira običajno le malo pod površjem, je tudi nevarnost onesnaženja večja. Namizna voda lahko vsebuje dodatke različnih kloridov, karbonatov, hidrogenkarbonata, sul­fatov ali natrijevega fluorida, ogljikovega dioksida in mor­ske vode. Vsebnost slednje mora biti navedena na etiketi – le dobro poglejte.

Voda z aromo.

Prijatelj pravi, da je to izum stoletja, kajti na­vadna voda mu nikoli ni zlahka stekla po grlu. Odkar lahko izbira med različnimi sadnimi okusi, je povsem pozabil na sokove, kokakole, v najhujši vročini celo na pivo.

Vam je skozi glavo šinil stiskaški preblisk – le zakaj bi kupovali vodo z aromo, ko pa si lahko pripravite nekoliko bolj razredčen sadni sirup, pa imate okus in še barvo. Zagotovo prihranite pri denarju, toda vode, ki imajo povečini dodano le aromo, imajo energijsko vrednost skorajda enako vodi, v vsakem primeru zelo majhno, in roko na srce, od kdaj pa vam je všeč voden “malinovec”. Aroma, ki je naravna, naravni enaka ali umetna, je lahko dodana naravni mineralni, izvirski in namizni vodi. Običajno prvi dve tudi opozarjata na svoj izvor, na primer izvirska voda z aromo mandarine.

Voda za zdravje in privlačno postavo

Nekaj stvari o vodi, ki se jih splača zapomniti

Zaradi slabega odnosa do okolja tudi voda v Sloveniji ni več takšna, kot je bila nekoč, vendar pa je njena kakovost še vedno zadovoljiva. Kljub temu pa to ne pomeni, da se lahko do vode vedemo kot do nečesa samoumevnega, saj si nihče ne želi, da bi se pridružil množici 1, 2 milijarde nesrečnežev na svetu, ki nimajo zdravstveno neo­po­rečnega vodnega vira.

Zelo pogosto se zgodi, da občutek lakote zamenjamo z občutkom za žejo. Od 30 do 15 minut pred obrokom spijte kozarec vode. Telo boste oskrbeli s tekočino in se nekoliko nasi­tili, zato bo manjša tudi količina pojedene hrane. Raziskave so pokazale, da lahko nevarnost za raka na debelem črevesju zmanjšate za 45 odstotkov, če vsak dan spijete

5 kozarcev vode, nevarnost za raka na mehurju pa za 50 odstotkov.

Ne pozabite, da je približno tri četrtine našega telesa predstavlja voda! V današnji naglici pogosto pozabimo na pitje zadostnih količin vode in posledice so lahko kronična dehidracija celic, glavoboli, pomanjkanje koncentracije in nekatere druge bolezni. Pomanjkanje vode v telesu je tudi prvi znak utrujenosti.

Med največjimi potrošniki embalirane mineralne vode v Evropi so Italijani in Belgijci. Slednji spijejo okoli 124 litrov na prebivalca na leto, Italijani pa celo okoli 140. Pri nas je povprečna poraba mineralne vode okoli 40 litrov na prebivalca (vir: Združenje proizvajalcev mineralnih voda Slovenije).

1 Živa

Navadili smo se že, da vodo polnijo

pivo­varji, toda ali ste opa­zili, da tudi mlekarji ne stojijo križem rok? Rok uporabnosti te namizne vode je eno leto, poleg kalcija, magnezija in hidro­genkarbonata pa v enem litru vsebuje še 3, 9 mg natrija, 0, 4 mg nitrata, 2, 6 mg sulfata in 4 mg klorida.

2 H2O

Primerek pitne vode (brez arome) v plas­tenki pri ajdovskem proizvajalcu sadnih kašic, žitno-sadnih ploščic in sokov so jo zabavno poimenovali kar igriva pitna voda. Poleg kalcija in magnezija, ki ju je podobno toli­ko kot v že omenjeni Živi, vsebuje v enem litru še 8 mg sulfata in 3, 6 mg klorida.

3 Dana “voda z okusom”, limeta

Osnova negazirane maloenergijske osvežilne brezalkoholne pijače iz rastlinskih ekstraktov je izvirska voda Dana. Posladkali so jo s fruktoznim sirupom, dodali citronsko kislino, konzervans in aromo limete. Vsebina pollitrske plastenke “tehta” 30 kcal.

4 Za life

Maloenergijska negazi­rana osvežilna brezalkoholna pijača iz jabolčne baze ne vsebuje le nara­vne arome, ampak tudi sadni delež (naj­­­­­manj 3 %) zgoščenega jabolčnega soka.

Obogatena je z magnezijem in vitamini niacinom, pantotensko in folno kislino ter B6. Pol litra ima 90 kcal.

5 Izvir

jagoda z vlakninami Pijači z nizko ener­gijsko vred­no­stjo z okusom po jago­­di in dodanim inulinom bi zaradi slednjega, ki bla­godejno vpliva na prebavo, lahko rekli tudi “jutranja voda”. Izvirski vodi so med drugimi dodani še sadni koncentrat, kislina, aroma jagode in vitamini. S pol litra dobite 57, 5 kcal.

6 Julijana z okusom limone

Naravni negazirani mi­ne­ralni vodi, ki izvira v osrčju Kara­vank, je do­da­­na le naravna aroma limone. Vse tovrstne vode, ki v svoji mineralni se­sta­vi ne vsebujejo natri­ja, so primerne za vse s povišanim krvnim tlak­om in katerih diete mo­ra­jo vsebovati malo soli.

7Active fitness

Negazirana malo­energijska pijača z dodanimi sladili, minerali, vitamini in okusom limone ima tudi največ dodatkov. Aroma je naravna, s pol litra pa dobite 75 % (enako kot pri drugih vodah z dodanimi vitamini) dnevno priporočene količine že omenjenih vitaminov in 21 kcal.

Mojca Jamnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri