To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
5 slastnih pudingov s chia semeni
5 slastnih pudingov s chia semeni

Ubogo, po krivem obtoženo JAJCE

Ubogo, po krivem obtoženo JAJCE (foto: Profimedia) Profimedia
18. 10. 2010

Že z uvodom želim pustiti odmevno in jasno sporočilo. Dovolite, da izrazim svoje stališče in zavpijem na glas: Jajca predstavljajo eno najpopolnejših živil na svetu – z rumenjakom vred!

Zdaj, ko smo opravili najresnejše delo tega članka, pa si poglejmo, ali mi bo uspelo ves ta hrup dejansko upravičiti.

Jajca si zaslužijo vso hvalo. Gre za lahko dostopno, relativno poceni, zelo praktično živilo, ki poleg enostavnih in raznolikih možnosti priprave postreže s skoraj neverjetnim naborom različnih vitaminov in drugih hranil, odgovornih za dobro stanje naših oči, jeter, možganov in srca.

Predstavljajo enega izmed najboljših, najpopolnejših in najlažje izkoristljivih virov beljakovin, vsebujoč vseh devet esencialnih aminokislin.

Rumena stran jajca

Predstavljam holin. Tehnično ni vitamin, je pa zato nujno potrebno hranilo, ki ga moramo priskrbeti s hrano, saj ga potrebujemo za ohranjanje zdravja naših celičnih membran in osnovnih možganskih ter srčno-žilnih sposobnosti.

Holin ima tudi 'bratranca'. Ime mu je fosfatidilholin (priljubljeno prehransko dopolnilo lecitin, ki se v grobem uporablja za izboljšanje telesnih in duševnih zmogljivosti, vsebuje 10 do 20 odstotkov fosfatidilholina). Brez njega se tako maščoba kot holesterol nabirata v jetrih.

Se zdi to še komu zanimiv paradoks?

Jajčnega rumenjaka se izogibamo zaradi strahu pred holesterolom, vendar sta ravno holin in fosfatidilholin odgovorna za preprečitev nabiranja odvečnega holesterola in maščobe v jetrih.

Jajčni rumenjaki in telečja jetra sta dva izmed najboljših prehranskih virov fosfatidilholina. Eno jajce ponudi 300 mcg holina (v celoti v rumenjaku), vsebuje pa tudi 315 mg fosfatidilholina.

Betain pomaga kontrolirati povišano raven homocisteina v krvi (plazmi), ki je povezan s povečanim tveganjem za koronarno bolezen srca, možgansko kap in bolezen perifernega ožilja. Acetilholin pa koristi pri spominu in kognitivnih sposobnostih. Za visoko raven slednjega velja, da ščiti pred nekaterimi oblikami demence, vključujoč alzheimerjevo bolezen.

Fosfatidilholin poveljuje varnostni službi naših jeter. V krogu strokovnjakov velja za najbolj cenjeno in učinkovito zaščitno hranilo, ki varuje jetra pred širokim spektrom toksičnih vplivov, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni.

Jajca namesto očal?

Karotenoida lutein in zeaksantin sta dve 'zvezdniški' hranili, ki v zadnjem času upravičeno pridobivata vedno več pozornosti. Še posebej, ko je govor o zdravju oči in izboljšanju vida.

Lutein, prisoten v delu očesne mrežnice (rumeni pegi), naj bi imel sposobnost filtracije škodljivih visokoenergetskih valovnih dolžin (naravne in umetne oziroma notranje svetlobe). Pritegne tudi podatek, da je biorazpoložljivost luteina, kot je na voljo v jajcu, višja od oblike, ki se uporablja v prehranskih dopolnilih. Razlog zakaj je lastnost karotena, ki se vedno bolje izkoristijo v telesu, ko se združi skupaj z maščobami. Zato je kljub morebitni večji skupni količini luteina v posameznem živilu rastlinskega izvora, na primer špinači (še en odličen vir luteina), ta zaradi odsotnosti maščob telesu slabše razpoložljiv.

Najboljša rešitev se v tem primeru ponuja kar sama. Vzamete skledo, umešajte oba izjemno močna vira zaščitnega karotena (špinačo in jajca) in si pripravite omleto!

Dobro je imeti jajca – v boju proti raku na dojkah!

Pred časom sem prebral študijo, ki kaže pozitivno korelacijo med spremembo prehrane žensk kitajskega porekla (pri migraciji v ZDA) in možnostjo nastanka rakavih obolenj na dojkah. Pojavnost bolezni se je povečala za več kot dvakrat.

Raziskovalci so se posvetili spremembam v načinu prehrane in odkrili, da imajo ženske, ki uživajo več različne zelenjave in sadja, izrazito manjše možnosti za razvoj omenjene bolezni. Nepresenetljiv vendar pomemben podatek. Prav tako pomembna ugotovitev je sledeča: ženske, ki so uživale največ jajc (šest jajc na teden v primerjavi z dvema jajcema tedensko) je uspelo znižati možnost za nastanek rakavega obolenja za nepričakovanih 44 odstotkov!

Poleg visokokakovostnih beljakovin, karotena (lutein in zeaksantin), obeh 'bratrancev' (holin in fosfatidilholin), vsebujejo jajca tudi kopico elementov v sledeh in več kot 15 različnih vitaminov in mineralov.

Natančneje, eno veliko jajce vsebuje 18 odstotkov dnevnega vnosa riboflavina (vitamin B2), 14 odstotkov dnevnega vnosa vitamina B12 in 29 odstotkov dnevnega vnosa selena – pomembnega minerala z antikancerogenimi lastnostmi.

Je provokativno, če napišem, da lahko jajca pripomorejo k lepšemu videzu? Najbrž odvisno od tega, kako interpretiramo ta stavek. Visoka vsebnost žvepla namreč pripomore k bolj zdravim lasem in nohtom.

Obstaja nemalo poročil o hitrejši rasti las po tem, ko se prehrano redno bogati z jajci. Vedno več študij poroča tudi o vplivu jajc na občutek sitosti. Njihovo uživanje v začetku dneva naj bi privedlo do nižjega skupnega vnosa kalorij in zmanjšalo potrebo po vmesnih prigrizkih.

Obogatena jajca? Z omega 3 maščobami, seveda …

Kompleksna tema, kateri bi lahko posvetili vsaj še en prispevek. Bodimo kratki in jedernati, torej.

Najprej kratki: zdrava kokoš = zdravo jajce.

Zdaj pa še jedrnati: Kokoši, ki se pasejo prosto in uživajo naravno hrano (govorim o pašni reji, seveda), ponudijo jajca z višjo vsebnostjo tako omega 3 kot drugih hranil.

V nekaterih trgovinah in supermarketih je danes mogoče kupiti tudi jajca, ki jim je vsebnost omega 3 dodana oziroma povečana. Verjetno gre res za kakovostno revnejša jajca v primerjavi z Bio/eko verzijo, so pa prva zato cenovno ugodnejša, kar ni zanemarljivo.

O salmoneli je veliko govora v prispevku Je bil Rocky Balboa idiot?

Možnost pojava salmonele pri jajcih iz proste, pašne reje skoraj ničelna. Bakterija je prisotna pri bolnih kokoših, zaprtih v temnih, nehigienskih kokošnjakih in gneči. Torej, ni bojazni, le domača jajca kupite.

Mešanje, žvrkljanje … oksidacija!

Rumenjakov se ni treba več bati in jih metati stran. O tem verjamem, da sem koga že prepričal. Holesterol, kot je prisoten v naravni hrani pa ima zanemarljiv vpliv na nivo serumskega (krvnega) holesterola v našem telesu.

Težave nastopijo v primeru, ko se rumenjak (in z njim molekule holesterola) predolgo izpostavlja pogojem, ki izzovejo proces oksidacije.

Rumenjak je v nekaterih pogledih zelo podoben našim, človeškim celicam. Če naša temperatura naraste na recimo 105 stopinj Celzija lahko pričakujemo resne zdravstvene težave. Podobno velja za rumeno kroglico v jajcu. V kolikor jo segrevamo nad 105 stopinj, povzroči toplota strukturne spremembe nekaterih manj stabilnih komponent (kot je holesterol). Iz tega sledi – bolj, ko izpostavljamo rumenjak vročini, kisiku in svetlobi, večja je možnost oksidacije.

Upoštevajmo dejstvo, da v naših žilah nimamo receptorjev za holesterol, temveč le za oksidiran holesterol (prisoten v kemično, termično in drugače obdelani hrani ter v predelani hrani). "Zato lahko pojemo toliko jajc kolikor želimo, brez skrbi o holesterolu. Vse dokler slednjega ne podvržemo oksidaciji." (dr. Mercola)

Komentar na zgornji citat in s tem povzetek celotne kolobocije o oksidaciji podajam v obliki naslednjih priporočil.

Zanesljivo najboljši načini za pripravo jajc ostajajo: poširana jajca, (mehko) kuhana jajca, jajca 'na oko' in surova jajca ('a la Rocky').

Si pa upam trditi, da tudi s kakšno omleto tu in tam ne bo prav nič narobe.

Izogibajte se le umešanim jajčnim jedem, ki so na voljo v samopostrežnih bifejih. Obstaja namreč možnost, da so bila že več ur izpostavljena zraku in svetlobi.

V zaključku postrežem z receptom za pripravo preprostega obroka, ki telesu ponudi celotno paleto nujno potrebnih hranil.

Omleta s špinačo in jabolkomSestavine za eno osebo:
  • 2 do 3 jajca pašne reje,
  • pest ali dve mlade, sveže špinače,
  • srednje veliko slovensko eko jabolko, narezano na rezine,
  • žlička deviške kokosove masti ali prečiščenega masla (ghee),
  • žlička kurkume,
  • ščepec himalajske soli in malo popra.
Priprava:

Na ponvi segrejemo kokosovo mast ali maslo in na njem na obeh straneh popečemo jabolčne rezine. Dodamo jajčka, ki smo jih pred tem na rahlo umešali, in špinačo. Začinimo s 'protivnetno' kurkumo in drugimi začimbami po okusu. Omleta je pripravljena, ko se špinača zmehča in jajčka zakrknejo.

Sedaj vam je jasno, zakaj pravim, da je obrok čudovito preprost. Ker ga lahko pripravijo tudi kuharsko morebiti malo manj nadarjeni fantje.

Mario Sambolec, Dr. Feelgood, strokovnjak na področju prehrane in trener z licencama NSCA – CSCS (Certified Strength and Conditioning Specialist) in FZS (Fitnes Zveza Slovenije)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri