1. oktober - Svetovni dan vegetarijanstva

1. 10. 2008
Deli
1. oktober - Svetovni dan vegetarijanstva

Vegetarijanstvo je način življenja, po katerem človek ne uživa mesa ter se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd. Gre za zelo širok pojem, saj poznamo veliko vrst vegetarijanskih diet in z vegetarijanstvom povezanih svetovnih nazorov.

Čil, zdrav, poln energije

Izraz, ki izvira iz latinske besede vegus (čil, zdrav, poln energije), in ne iz angleške besede vegetable (zelenjava), so sestavili ustanovitelji prvega združenja vegetarijancev leta 1847 v pristaniškem mestu Ramsgate.

Moda ali etičnost?

Na seznamu vegetarjinacev najdemo številna slavna imena iz svetovne zgodovine - od Platona, Sokrata, delni vegetarijanec naj bi bil tudi Hitler, do številnih zvezdnikov svetovnega formata, med velikimi zagovrniki vegetarijanskega načina prehranjevanja je bil tudi pokojni slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek.

Danes se za vegetarijanstvo odloča vse več ljudi, lahko bi celo rekli, da je vegetarijanstvo postalo moderno. Vzroki za takšno odločitev so pri različnih posameznikih drugačni, kot najpogostejši razlog pa vegetarijanci navajajo predvsem pozitivne učinke na zdravje in odgovoren odnos do živali in okolja.

Vrste vegetarijanstva

Obstaja veliko vrst vegetarijanstva, najbolj razširjene vegetarijanske diete pa so:

  • Laktovegetarijanstvo - dieta, pri kateri je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno tudi uživanje mlečni izdelkov,
  • Ovovegetarijanstvo - dieta, pri pri kateri je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno tudi uživanje jajc,
  • Lakto-ovo vegetarijanstvo - dieta, pri kateri je poleg hrane rastlinskega izvora dovoljeno tudi uživanje mlečnih izdelkov in jajc,
  • Veganstvo - dieta, pri kateri meso, mleko in jajca niso dovoljena, med pa le občasno.

Bolj redke so nekoliko strožje diete:

  • Presnojedstvo - dieta, pri kateri se uživa le sveže sadje, zelenjavo, semena in oreške),
  • Sadjejedstvo (s tujko frutarijanstvo) - dieta, pri kateri se uživa le sadje,
  • Makrobiotika - je dieta, pri kateri se uživajo predvsem polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjavo in tradicionalno japonsko hrano. Vsi makrobiotiki niso popolni vegetarijanci, saj dieta dovoljuje tudi ribe.
  • Delno vegetarijanstvo. V sodobni družbi obstajajo številne oblike delnega vegetarijanstva, ki poleg ekološko pridelane hrane rastlinskega izvora uživajo tudi mlečne izdelke, jajca in ribe. Nekatere oblike dovoljujejo uživanje mesa v manjših količinah (dieta, ki dovoljuje tudi uživanje morskih živali, in sadežev ter dieta, ki dovoljuje meso le ob posebnih priložnostih).

Mnenje strokovnjaka

Robert Pal, strokovnjak za prehrano in presnovo, ki svetuje tudi na naši spletni strani, pravi, da je vegetarijanska hrana zagotovo zdrava, vendar pa zahteva tudi določeno mero pazljivosti. Nekateri posamezniki namreč glede na njihov genetski faktor potrebujejo več določenih hranil, ki jih z lahkoto najdemo v hrani živalskega izvora, manj pa v rastlinski prehrani.

Vegetarijanci morajo paziti na primer pri železu. Ker telo težje absorbira železo iz rastlinskih živil v primerjavi z živlaskimi, lahko vegetarijanstvo posledično vodi v slabokrvnost. Da bi dosegli boljši izkoristek železa iz hrane, bi vegetarijanci morali kombinirati z železom bogata živila z živili, ki vsebujejo več vitamina A (korenje, paradižnik, temnozelena in rumena zelenjava, rumeno sadje, kalčki alfa alfa), B2 (listnata zelenjava, fižol, avokado, brokoli, brstični ohrovt) in C (citrusi, paprika, zelje, čebula, šipek, mango, papaja, ).

Še posebej pazljivi morajo biti veganci, ki poleg mesa ne uživajo mleka in jajc, da v organizem vnesjo zadostno količino vitamina B12. Rastlinska hrana namreč vsebuje zelo malo tega vitamina. Pozorni bi morali biti tudi na vitamin B6 (ki je v rastlinski hrani biološko manj aktiven kot v mesni, njegova absorbcija v telo je počasnejša) ter na elemente: cink, kalcij, magnezij železo, mangan, selen in baker.

Vegetarijanska hrana pa je lahko slaba tudi s stališča maščob - v primeru, če vsebuje veliko nasičenih maščob (na primer iz mleka in sira) ter holesterola iz jajc. Po drugi strani pa preveč nenasičenih maščob vpliva na hitrejše staranje celic, zato Pal vegetarijancem svetuje redno uživanje nasičenih maščob, ki jih najdemo v različnih oreščkih.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"