10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice

Hrana za možgane: borovnice

24. 6. 2011

Borovnice dejansko pomagajo nevronom v naših možganih pri lažji in predvsem bolj učinkoviti komunikaciji!

Borovnice vsebujejo spojine, kot so antocianini, ki slovijo po izjemno močnem antioksidativnem ter protivnetnem delovanju. In ravno vnetje ter oksidativni stres sta dejavnika, pravzaprav  povezana z vsako izmed naslednjih večjih ter smrtnih bolezni: Alzheimerjevo, Parkinskonovo, diabetesom, srčno-žilnimi obolenji, ter vodilna dejavnika v razredu staranja – artritis. Že količina antocianinov bi bila najverjetneje zadosten razlog, da sadež uvrstim na seznam »superživil«.

A borovnice ponujajo še več kot to – dejansko pomagajo nevronom v naših možganih pri lažji in predvsem bolj učinkoviti komunikaciji!

Dr. James Joseph je ime, na katero sem med prebiranjem »prehranske« literature in raziskav na temo borovnic in njihovih čudovitih, za možgane in spomin koristnih lastnosti naletel večkrat, kot se lahko spomnim.

Dr. Joseph je namreč vodilni znanstvenik v laboratorijih za nevrološke znanosti, v centru USDA za človeško prehrano na univerzi Aging at Tufts. Njegovo področje delovanja se ukvarja predvsem s tem, kako določena hrana vpliva na naše možgane in spremembe, s katerimi se ti srečujejo med procesom staranja. V povezavi s tem je Joseph eden najzaslužnejših ljudi za izoblikovan ugled borovnic kot zaščitnic našega spomina.

Zakaj pravim borovnicam »hrana za možgane«?

V ogromnih laboratorijih, ki sem jih omenil, poteka nekaj, kar lahko opišem le z besedama »podganja olimpijada«. Skozi serijo labirintov in izbranih testov, namenjenih ocenjevanju mišične moči in koordinacije, preverjajo motorične sposobnosti in funkcije spomina podgan. Opazili so, da podobno kot ljudje, tudi podgane v srednjih letih svojega življenja začnejo kazati znake upada možganskih funkcij. Nadaljnje študije, opravljene pod vodstvom dr. Josepha, pa brez dvoma razveseljujejo z dokazi, da je tovrstno, s staranjem pogojeno poslabšanje sposobnosti pravzaprav obvladljivo – z borovnicami! Znanstveniki so namreč v dnevno prehrano podgan dodajali izvleček borovnic in beležili bistveno počasnejšo ter manj opazno poslabšanje njihovih mentalnih sposobnosti. Izpostavljeni sta tudi boljša koordinacija in ravnotežje. Pravzaprav so se starejše podgane, ki so dnevno uživale v svojem odmerku borovnic, na vseh testih izkazale vsaj enako, če ne bolje od svojih mlajših »sotekmovalk«.

Borovnice pomagajo ohranjati dober spomin

»Stari nevroni se obnašajo podobno kot stari zakonski pari – enostavno se ne pogovarjajo več med sabo tako kot včasih.« Spomin se poslabša in z njim tudi sposobnost »procesiranja« podatkov, potrebnih za dobro koordinacijo in ravnotežje. Tehnični izraz za to bi bil »signalizacija«, posebne spojine v borovnicah, imenovane polifenoli, pa dejansko aktivirajo te signale. Posledica ni le bolj pogost ter učinkovit pogovor med nevroni v naših možganih, temveč je možganom celo omogočeno tvorjenje novih nevronov. Študije na živalih v preteklosti so že demonstrirale vlogo ameriških borovnic (in njenih »divjih« ter evropejskih sorodnic) pri nadzoru oslabitve motorične koordinacije in spomina, ki sta navadno zvesta spremljevalca staranja. Kot »stranski učinki« pa izstopajo nezanemarljiv vpliv na regulacijo krvnega holesterola, izboljšanje zdravja sečil, izboljšanje vida (preprečevanje degeneracije rumene pege), lajšanje glavkoma (zelene mrene) ter upočasnjevanje razvoja katarakte (sive mrene). Ali piše morda kaj podobnega tudi na istonamenskih tabletah na recept? Samo vprašam …

Borovnice so sadje št. 1

Pa smo spet pri vseh tistih antioksidativnih in protivnetnih spojinah z začetka tega članka, ki pomagajo pri srčno-žilnih obolenjih. Borovnice so na testih ORAC pokazale eno najvišjih vrednosti med vso hrano na svetu! In kaj naj bi to pomenilo? Kratica ORAC pomeni Oxygen Radical Absorbance Capacity, kar po domače pomeni sposobnost oksigenov v določeni hrani za vpijanje prostih radikalov. Dejansko gre za točkovni sistem oksidativne moči. Znanstveniki testirajo, kako dobro različne fitokemikalije in antioksidanti v določeni hrani sodelujejo med sabo, in na podlagi tega izdelajo številsko oceno. Ni težko razumeti, če ob tem na primer pomislimo na športno ekipo. Dobre ekipe ne določa le individualna kvaliteta posameznih igralcev, tako kot »superživil« ne določajo le posamezna hranila, ki jih vsebuje. V obeh primerih je pomembno predvsem, kako posamezni elementi sodelujejo skupaj, kot celota. In prav o tem govorijo vrednosti ORAC: koliko zaščite in dejanske koristi nam antioksidanti in fitokemikallije v posamezni hrani lahko ponudijo skupaj. Najvišje vrednosti med vso, pri nas lažje dostopno hrano pripadajo ravno borovnicam.

Leta 2005 je bilo v ameriškem zborniku za kmetijsko in prehransko kemijo na podlagi raziskav zabeleženo, da borovnice vsebujejo koristno spojino, imenovano pterostilben. Njena sposobnost zmanjševanja količine prostih maščobnih kislin v krvi se je pokazala kot superiorno tako resveratrolu (popularna »antiaging« spojina, prisotna v grozdih in rdečem vinu) kot tudi zdravilu ciprofibrat, ki se izdaja na recept prav v ta namen. Na celični ravni deluje pterostilben podobno kot resveratrol pri regulaciji metabolizma maščobnih kislin in maščob v krvnem obtoku – pomaga pa tudi preprečevati nabiranje oblog na stenah arterij.

Mislite, da si borovnice po vsem napisanem zaslužijo mesto v vaši prehrani? Potrebujete še kakšen dodaten razlog, malo več prepričevanja morda? Naj vam bo. Verjetno ne tvegam posledic predolgega članka, če v zaključku poleg praktičnih nasvetov omenim še izstopajoče »spretnosti« borovnic v boju proti rakavim obolenjem. Univerzitetna študija, opravljena v Ilinoisu, je med postopkom testiranja različnega sadja iskala prisotnost določenega flavonoida. Za ta flavonoid velja, da uspešno zavira delovanje encima, ki pogojuje incidenco za nastanek in razvoj bolezni. Od vsega testiranega sadja so bile ponovno prav borovnice tiste, ki so pokazale največjo antikarcinogeno aktivnost.

Sveže ali zamrznjene? Izbira je vaša!

Najbolj razveseljivo novico sem želel privarčevati za konec – vse omenjene koristi vašim možganom, spominu, okušalnim brbončicam in zdravju nasploh lahko zagotovite že s polovico skodelice (slabih 100 gramov) divjih (gozdnih) ali zamrznjenih borovnic dnevno! Med vso prebrskano literaturo nisem nikjer zasledil študije, ki bi ji uspelo dokazati kakršnokoli opazno razliko med svežim in zamrznjenim jagodičevjem oz. sadjem nasploh. Pravzaprav so bile v vseh študijah in testih, ki jih je izvajal dr. James Joseph, uporabljene zamrznjene borovnice. Glede na to, da je sadež obran na vrhuncu zrelosti in nato po hitrem postopku zamrznjen, nedvomno ohrani vse bistvene antocianine in proantocianine. Edino omembe vredno razliko vidim pri gojenih različicah sadja, ki so v procesu pridelave podvržene manj kvalitetnim razmeram (slabša zemlja, škropiva ipd.). To posledično seveda rezultira v skromnejši hranilni vrednosti in večji onesnaženosti pridelka (jagode so na primer med najbolj »špricanimi« vrstami).

Dodajte borovnice v »poletne« solate, kar zamrznjene jih lahko vmešate v jogurt, ali pa – moj favorit – zmešajte jih v blenderju (ali s paličnim mešalnikom) z beljakovinami v prahu in nekaj kockami ledu. Prava stvar za stimulacijo presnove, hitro potešitev lakote ali potrebo po sladkem ter za osvežitev v vročih poletnih dneh.

Mario Sambolec, www.feel-good.si

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri