10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice

Mineralna, pitna, izvirska ali namizna?

12. 9. 2009

Že res, da se vam na prvi pogled vse zdijo na kapljo podobne, a verjemite, da so njihovi okusi popolnoma različni. Nanje vplivajo tako mineralne snovi, ki se utapljajo v njih, kot elementi v sledeh in preostale sestavine, na katere vplivajo temperatura, tlak, vsebnosti raztopljenih kamnin in drugo.

Navsezadnje pa imajo na kakovost vode vpliv tudi geološke značilnosti, značilnosti podzemnega prostora, iz katerega se črpa, globina črpanja in čas zadrževanja te vode tam doli.

Naravna mineralna voda

(Donat in Radenska) ima izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenem pred možnostjo onesnaženja, in se po lastnostih (mineralne snovi, kemijski elementi v sledovih, prehrambeno-fiziološki učinki) jasno razlikuje od pitne vode ter ima enako čistost kot na izvoru (sestava, temperatura in preostale pomembne lastnosti morajo biti stalne v okviru naravnih nihanj).

Za izvirsko

označujemo tisto, ki ima enako čistost kot na izvoru, ni onesnažena in se polni na samem izviru, naravna pitna voda pa je v prvotnem stanju namenjena pitju in pripravi hrane, ne vsebuje mikroorganizmov in parazitov (vsaj ne v številu, zaradi katerega bi bilo ogroženo človeško zdravje), je brez dodatkov in v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. , št. 19/2005, 35/2004, 26/2006, 92/2006).

Ta določa fizikalno-kemične in mikrobiološke zahteve, ki jih mora izpolnjevati pit­na voda, da ne bi škodila zdravju njenih pivcev.

Enako velja za namizno vodo, ki je priprav­ljena iz naravne mineralne, izvirske ali pitne vode, lahko pa vsebuje tudi dodani ogljikov dioksid, morsko vodo ali katerega izmed drugih aditivov.

Naravna mineralna, izvirska in namizna voda so tiste vode, ki se tudi najpogosteje prodajajo v embalirani obliki. Slovenskim podjet­jem podeljuje dovoljenje za izkoriščanje naravnih virov vode Ministrstvo za okolje in prostor, in sicer po Pravilniku o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Ur. l. , št. 50/2004, 75/2005), kjer so določeni pogoji za izkoriščanje virov in prodajo ustekleničene vode.

Običajna, z aromo, kisla

Vsaka voda je tako ali drugače edinstvena po svoji sestavi. Kot že omenjeno, ta izdatno vpliva na okus; voda, ki vsebuje več hidrogenkarbonatnih ionov, je na primer nekoliko bolj kisla.

Po drugi strani nekateri prisegajo na takšne z okusom. Vode, ki imajo večinoma dodano le aromo, imajo energijsko vred­nost skorajda enako navadni vodi (v vsakem primeru zelo majhno), druge aromatizirane vode pa imajo dodan tudi sladkor in sestavine, ki so sicer značilne za brezalkoholne pijače, zato le s težavo govorimo o nizki ali nikakršni energijski vrednosti.

Aroma, ki je naravna, naravni enaka ali umetna, je lahko dodana naravni mineralni, izvirski in namizni vodi. Običajno prvi dve tudi opozarjata na svoj izvor, na primer izvirska voda z aromo mandarine.

Voda je bogastvo

Zaradi slabega odnosa do okolja tudi voda v Sloveniji ni več takšna, kot je bila nekoč, vendar pa je njena kakovost še ved­­­­no zadovoljiva.

Kljub temu to ne pomeni, da se lahko do vode vedemo kot do nečesa samoumevnega, saj si nihče ne želi, da bi se pridružil že milijardi in pol nesrečnežev na svetu, ki nimajo zdrav­stveno neoporečnega vodnega vira.

Zelo pogosto se zgodi, da občutek lakote zamenjamo z občutkom za žejo. Od 30 do 15 minut pred obrokom spijte kozarec vode. Tako boste telo oskrbeli s tekočino in se nekoliko nasitili, zato boste zaužili manj hrane. Raziskave so pokazale, da lahko nevarnost za raka na debelem črevesju zmanjšate za 45 odstotkov, nevarnost za raka na mehurju pa za 50 odstotkov, če vsak dan spijete pet kozarcev vode.

Ne pozabite, da voda sestavlja približno tri četrtine našega telesa! V današnji naglici pogosto pozabimo na pitje zadost­nih količin vode in posledice so lahko kronična dehidracija celic, glavoboli, pomanjkanje koncentracije in nekatere druge bolezni. Pomanjkanje vode v telesu je tudi prvi znak utrujenosti.

Plastične stekleničke

Res je, najbolj kemijsko stabilna je steklena steklenička, kljub temu pa je voda večinoma embalirana v plastenke, izdelane iz polietilentereftalata (PET). Ta je občutno lažji in bolj praktičen za prenašanje in treskanje po ovirah kot steklo. Bodite vsaj toliko prijazni in odpadne plastenke zmečite v koše za recikliranje.

Ames, čebula ali komet?

Kakovost vode bi lahko preverjali tudi z biološkimi testi za ugotavljanje genotoksičnosti (snov je genotoksična, če povzroča poškodbe genskega materiala, posledice pa so lahko dedne bolezni in rak). Ti pri nas niso zakonsko obvezni, lahko pa pokažejo, kako določene snovi v vodi vplivajo na človeške gene. Priporočljivo je, da se voda preveri z več testi, saj na podlagi le enega ne moremo trditi, da so zajeli vse nevarnosti, ki prežijo na ljudi.

Amesov bakterijski test

Je najpogostejši test, ki sliši tudi na ime sal­­­mo­­nella/mikrosomalni test (gre za bakterijski test povratnih mutacij z bakterijami Salmonella typhimurium).

Test komet

Izvaja se na celicah humanega hepatoma HepG2 in je ena najnatančnejših metod za preverjanje genotoksičnosti snovi. Omogoča namreč zaznavanje poškodb človeškega genetskega zapisa DNK na ravni celice.

Čebulni test

Ali allium test je biološki test, katerega prednost je, da je preprost in poceni. Z njim strokovnjaki preverjajo genotoksične snovi iz zem­­­­­­lje in usedlin pa tudi odpadnih in površinskih vod. Mogoče ga je opraviti kar v okolju samem, je pa res, da čebulni test, tako pravijo znanstveniki, ni preveč primeren, saj je gene čebule težko primerjati s človeškimi in tako določiti genotoksičnost.

Kaj vsebujejo?

BISTRA

www. bistra. info

  • Fluorid /
  • H. karbonat 252 mg/l
  • Kalcij 58, 7 mg/l
  • Kalij /
  • Klorid 1, 5 mg/l
  • Magnezij 11, 9 mg/l
  • Natrij 9, 5 mg/l
  • Nitrit < 0, 005 mg/l
  • Nitrat 2, 2 mg/l
  • Sulfat 2, 3 mg/l
  • Železo /

DANA

www. dana.si

  • Fluorid 0, 069 mg/l
  • H. karbonat 388 mg/l
  • Kalcij 72, 5 mg/l
  • Kalij 1, 2 mg/l
  • Klorid 1, 45 mg/l
  • Magnezij 38, 2 mg/l
  • Natrij 1, 5 mg/l
  • Nitrit < 0, 005 mg/l
  • Nitrat 1, 98 mg/l
  • Sulfat 10, 2 mg/l
  • Železo < 0, 01 mg/l

EVIAN

www. evian.com

  • Fluorid /
  • H. karbonat 360 mg/l
  • Kalcij 80 mg/l
  • Kalij 1 mg/l
  • Klorid 6, 8 mg/l
  • Magnezij 26 mg/l
  • Natrij 6, 5 mg/l
  • Nitrit /
  • Nitrat 3, 7 mg/l
  • Sulfat 12, 6 mg/l
  • Železo /

JANA

www. jana.com. hr

  • Fluorid 1 mg/l
  • H. karbonat 354, 4 mg/l
  • Kalcij 62, 9 mg/l
  • Kalij 0, 9 mg/l
  • Klorid 1, 5 mg/l
  • Magnezij 33, 5 mg/l
  • Natrij 2 mg/l
  • Nitrit /
  • Nitrat /
  • Sulfat 6, 7 mg/l
  • Železo /

ODA

www. pivo-lasko.si

  • Fluorid /
  • H. karbonat 320 mg/l
  • Kalcij 53 mg/l
  • Kalij 0, 23 mg/l
  • Klorid 1 mg/l
  • Magnezij 33 mg/l
  • Natrij 0, 5 mg/l
  • Nitrit /
  • Nitrat 6 mg/l
  • Sulfat 18 mg/l
  • Železo /

RADENSKA

www. radenska.si

  • Fluorid 0, 22 mg/l
  • H. karbonat 290 mg/l
  • Kalcij 54 mg/l
  • Kalij 1 mg/l
  • Klorid 3 mg/l
  • Magnezij 18 mg/l
  • Natrij 10 mg/l
  • Nitrit /
  • Nitrat /
  • Sulfat < 1 mg/l
  • Železo /

TIHA

www. drogakolinska.si

  • Fluorid /
  • H. karbonat 390 mg/l
  • Kalcij 76 mg/l
  • Kalij /
  • Klorid /
  • Magnezij 29 mg/l
  • Natrij /
  • Nitrit /
  • Nitrat /
  • Sulfat 19 mg/l
  • Železo /

ZALA

www. pivo-union.si

  • Fluorid < 0, 01 mg/l
  • H. karbonat 251 mg/l
  • Kalcij 60, 9 mg/l
  • Kalij 0, 79 mg/l
  • Klorid 10 mg/l
  • Magnezij 18, 5 mg/l
  • Natrij 3, 2 mg/l
  • Nitrit /
  • Nitrat 6, 14 mg/l
  • Sulfat 13 mg/l
  • Železo /

Tomaž Kotnik

vir: Men's Health

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri