V ribarnicah se je na policah znašlo veliko novih, eksotičnih, a tudi starih, skoraj pozabljenih vrst rib. Ponujamo kratek pregled.
V ribarnicah v velikih nakupovalnih centrih je ponudba novih vrst rib precejšnja. Toda vrnitev doživljajo tudi stare vrste.
Tilapija
Ta vrsta izhaja iz družine pritlikavih ostrižnikov. Najprej je živela v rekah vzhodne Afrike, predvsem v Nilu, danes pa se pogosto umetno vzgaja na Kitajskem. Tilapija ima rada visoke temperature vode (najmanj od 18 do 20 stopinj). Je zelo nizkokalorična – 100 g ima 93 kcal, je nežnega okusa, poceni in medlo rožnate barve.
Priprava: Riba se ne sme kuhati predolgo, saj sicer razpade. Pri peki zadostujejo že 3 minute za vsako stran, pri dušenju pa od 8 do 10 minut.
Pangasius
Raste hitro in je zato primeren tudi za umetno vzgajanje. Njegova domovina je delta Mekonga na jugu Vietnama. Obstajata dve vrsti pangasiusa. Prva je bolj mastna, zelo priljubljena pri Azijcih, manj mastna pa se izvaža v Evropo. Zaradi blagega in nevsiljivega okusa je idealna za vse, ki bi se šele radi navadili ribjega okusa. Njegovi fileti so nadvse primerni za pripravo azijskih jedi.
Priprava: Ribje filete lahko pečete, dušite, soparite ali pa pečete na žaru. Ker je meso zelo sočno, nam odpusti tudi nekoliko strokovno slabše podkovano pripravo.
Cobia
To vrsto ribe, ki jo imenujejo tudi limonina ali kraljevska riba, imajo že zelo dolgo radi predvsem na Japonskem in Tajskem. Na 100 g vsebuje 104 kcal in pa tudi veliko maščobnih kislin omega 3. Njeno naravno okolje so tropska in subtropska morja, predeli Atlantika in Pacifika. Vzgajajo pa jo tudi že umetno.
Priprava: Meso skorajda ne spominja na ribo in je zelo blagega okusa. Zato je primerno za najrazličnejše vrste priprave. Ljubitelji sušija ga uživajo tudi surovega.
Ozimica
Ta vrsta je bila že kar nekaj časa malce pozabljena, a se znova vrača na kulinarično sceno. Postrvi podobna riba živi v jezerih srednje Evrope, na obrobju Alp in v deželi Mecklenburg. Njena največja prednost: skoraj nima kosti, njeno meso pa je trdno in ima rahlo oreškast okus.
Priprava: Riba bo še posebno slastna, če jo boste spekli ali pa ocvrli, ji dodali omako iz belega vina ali pa z doma narejeno remulado. Najboljša je sveže ujeta.
Jezerska zlatovčica
Ta vrsta je posebno žlahtna, a na žalost tudi precej draga. Prekaša tako lososa kot tudi postrv, lahko pa bi se brez težav primerjala s kraljem morja, rombom. Raje ima hladne, bistre sladke vode, največ pa jih živi na Švedskem, v Franciji, na Bavarskem in v Švici. Ker zlatovčica raste zelo počasi, je njeno meso še posebno nežno in aromatično.
Priprava: Nežno meso lahko le na hitro poširate ali pa ga na rahlo popečete na maslu.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
