Maj je vrhunec sezone za gojene bele in zelene beluše, pa tudi za njihove samonikle sorodnike – šparglje, ki so najboljši naravni vir folne kisline in antioksidantov.
Mladi poganjki divjega asparagusa rastejo zelo hitro, tudi do 20 cm v enem dnevu. Od gojenih se razlikujejo po obliki in okusu, saj so veliko tanjši in izrazitejšega, rahlo grenkastega okusa.
Šparglji so eno izmed najstarejših samoniklih živil v Sredozemlju, ki raste vse do reke Nil v Egiptu. Nabirali so jih že v antičnem času, Rimljani, ki so verjeli, da je afrodiziak, pa so prvi začeli kultivirano pridelovati šparglje.
Šparglji so najboljši naravni vir folne kisline in antioksidantov. Vsebujejo glutation, ki je eden izmed najmočnejših antikarcinogenov in antioksidantov ter rutin, ki krepi stene krvnih žil in varuje kapilare pred poškodbami.
Šparglji so znani predvsem po svojem diuretičnem učinku – pospešujejo odvajanje vode, še nekaj ur po uživanju pa ima urin izrazito močan in značilen vonj. Šparglji imajo zelo malo energije, okoli 40 kcal na 100 g, poleg tega ne vsebujejo maščob in holesterola, zato so idealno spomladansko živilo, ki poskrbi za temeljito čiščenje organizma.
Pri nakupu špargljev bodite pozorni, da stebla niso uvela ali olesenela, ampak čvrsta in sočna. Izogibajte se stojnicam s šparglji, ki ves dan stojijo na vročem soncu. Potrgani šparglji hitro ovenijo in izgubljajo značilen okus, zato jih je najbolje takoj porabiti.
Njihovo svežino najbolje obdržite tako, da stebla, povezana v šope, postavite pokonci v posodo z vodo. Spodnji del šopa lahko tudi ovijete z mokro krpo, položite v plastično vrečko in shranite v hladilniku za največ tri dni. Za nekaj tednov jih lahko tudi zamrznete, tako da jih narežete na manjše koščke in zaprete v plastično vrečko.
Samoniklih špargljev ni treba lupiti, le odstranite jim spodnji oleseneli del, ki lahko sega tudi do polovice stebla. To najlažje naredite tako, da vsako steblo upognete in pustite, da samo poči in se prelomi na delu, ki vsebuje še dovolj sokov.
Mlade in čvrste vršičke lahko uživate surove, stebla pa so bolj okusna, če jih termično obdelate, saj pri tem izgubijo nekaj grenkobe. Šparglje pražite ali kuhajte le nekaj minut, največ pet, da ohranite čim več hranilnih snovi.
Skoraj obvezna spremljevalca sta oljčno olje in česen, ki še bolj poudarita žlahten okus špargljev. Seveda so primerna družba tudi pršut, jajca, sir in paradižnik. Če vam je okus špargljev všeč, jih z malo domišljije lahko pripravite na vse mogoče načine - testeninami, z rižem, v juhah in solatah.
Rižota s šparglji
Sestavine za 4 osebe:
• 1 šalotka • oljčno olje
• 1 šop špargljev • 1 strok česna
• 300 g riža • sol • pol šopka peteršilja
Priprava:
Šalotko sesekljajte in jo popražite na olju, da postekleni. Dodajte oprane, očiščene in na 2 cm dolge koščke narezane šparglje, sesekljan česen in na hitro popražite. Dodajte oplaknjen riž in ga popražite, da postekleni. Postopoma prilivajte vročo osoljeno vodo in med mešanjem kuhajte, dokler se riž ne zmehča. Na koncu v rižoto vmešajte sesekljan peteršilj in po želji nariban parmazan
Šparglji z jajci
Sestavine za 4 osebe:
• 1 šalotka • oljčno olje • 1 šop špargljev
• 100 g pršuta ali pancete • 1 strok česna
• 6–8 jajc • 1 šop peteršilja • sol, poper
Priprava:
Na olju popražite sesekljano šalotko. Dodajte pripravljene na koščke narezane šparglje in jih pražite približno tri minute, da se zmehčajo. Dodajte sesekljana pršut in česen ter na hitro popražite. Prilijte razžvrkljana jajca, dodajte sesekljan peteršilj in med mešanjem pražite še nekaj minut, da jajca zakrknejo. Po okusu solite in poprajte ter takoj postrezite.
vir: Lisa
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
