10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Zdravo maslo: Nasičene maščobe in holesterol

Zdravo maslo: Nasičene maščobe in holesterol (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
6. 1. 2012

Besedi 'zdravo' in 'maslo' v istem stavku? Naslov zveni kot oksimoron. Pa ni, veste. Je vse prej kot to.

Besedi iz naslova tiščim skupaj v Feelgood praksi že vrsto let, predpono 'zdravo' pa sem maslu pripel namenoma, predvsem iz razloga, ker sem v nekem blogu o zdravi prehrani prebral naslednje: »Maslo in margarina ne spadata v kategorijo zdrave prehrane, saj tam najdemo le sveža, hladno stisnjena rastlinska olja.«

To me je razhudilo in kot slišim, pišem v takem stanju najbolje. V redu, o margarini ni dvoma, ampak moje ljubo maslo!? Ko nekdo tako brezobzirno in neupravičeno napade kakšnega izmed mojih prijateljev, ne morem ostati ravnodušen, in ker Julie Child* na žalost ni več med nami, postavljam sebe na mesto priče v bran dobre naravne hrane.

*Kdorkoli si danes drzne pisati o maslu in njegovi uporabi v pristni domači kuhinji tega ne bi smel početi brez poklona simpatični gospe Child. Julia Child je bila čudovita avtorica (Mastering the Art of French Cooking) in televizijska osebnost, odgovorna za predstavitev in popularizacijo francoske kuhinje v svojem času nepodučenim Američanom (še bolj kot danes, če si lahko predstavljate), njena praksa pa je temeljila na besedah: 

"With enough butter, anything is good."

Popolne besede. Brez skrbi, če jih v tem trenutku še ne dojemate tako. V kolikor dobroopravim svojo nalogo v nadaljevanju, bodo po koncu prebranega članka nedvomno zvenele drugače.

Z nasmeškom sem pisal dosedanji uvod, saj sem si kar predstavljal številne začudene poglede, ki jih je morda povzročil, tudi konvencionalnim članom prehranske stroke.

A naj odmeva resnica: maslo, pridobljeno iz mleka krav, ki so rejene pašno in ekološko, je čudovita in nadvse zdrava hrana!

Da bi razumeli zakaj je ta zlatorumena supermaščoba dejansko zdrava, je potrebno odmisliti, poteptati, uničiti, izbrisati, zavreči (izberite karkoli) ogromen kos informacij o maščobah, natančneje nasičenih maščobah in holesterolu, ki so nam bile zmotno predavane v preteklosti.

Trditve, ki opisujejo nasičene maščobe in holesterol so postale do danes zelo kompleksne in sestavni del spletkarjenja tako v politiki kot oglaševanju, zato bi jih bilo težko podrobno razčleniti v obsegu enega samega članka. Kar še ne pomeni, da ne bi bi bilo vredno poskusiti, vendar si ne želim vnovičnih kritik, da je članek predolg. Zaradi tega se nameravam omejiti le na jasne oporne točke, ki najbolje povzemajo problematiko v tem trenutku.

Maslo vsebuje nasičene maščobe – ja in!?

Delež nasičenih maščob v prehrani je za optimalno zdravje bistvenega pomena, izogibanje naravnim živilom, kot so jajca, maslo in avokado le zato, ker vsebujejo nekaj nasičenih maščob pa je z vidika zdravja skrajno nespametno, neupravičeno in predvsem nepotrebno!

Kot vidite je moje stališče dokaj trdno in neomajno, kar pa ni nič čudnega, saj sloni na kopici racionalnih ter pikolovskih dokazov.

Eden takih je poglobljena razprava, objavljena v ameriškem dnevniku za klinično prehrano, katere izsledki predlagajo bolj preudarno ravnanje z nasičenimi maščobami v naši prehrani ter neenotenje učinkov nasičenih in trans maščobnih kislin. Slednje je vidno v nasprotju z današnjo prakso, saj se obe vrsti maščob redno odvrže v isti koš z oznako 'nezdravo' (kot v citatu na začetku). To pa z gotovostjo drži le za eno izmed njiju.

Kot drugi dokaz v prid nasičenim maščobam obujam spomin na zelo zanimivo a spretno ignorirano študijo iz leta 1994. Zakaj pravim ignorirano? Zaradi zaključkov, ki so postavili tedanja prehranska priporočila pod debel vprašaj – raziskovalcem je namreč uspelo prikazati sestavo aterosklerotičnih leh (ateromov) na notranji plasti arterijske stene glede na tip maščobnih kislin.

Kot smo očitno vedeli že takrat sestoji aterom približno 70% NENASIČENIH maščob in od tega kar 40% POLINENASIČENIH! Ni čudno zakaj so bili izsledki omenjene študije utišani – o nasičenih maščobah ne duha ne sluha! In to v času, ko so bile nasičene maščobe javno demonizirane, ljudje so se živalskim virom izogibali ter v zameno posegali po izpostavljenih rastlinskih maščobah (koruzno, sončnično, sojino olje in margarine). Da tovrstne maščobe v procesu predelave in/ali predelave hrane hitro podležejo oksidaciji in spadajo v skupino tistih 40%, je zanimalo malokoga. Medtem pa se je trend povečevanja pogostosti bolezni srca in ožilja kar večal in večal ...

Da ne zaidem predaleč od teme, si raje poglejmo, kakšne maščobe najdemo v maslu in kakšno je njihovo delovanje.

Kar 30% celote predstavljajo srcu ljube mononenasičene maščobe (enake, kot v spoštovanem oljčnem olju), preostali delež pa prav tako sestoji iz maščobnih kislin z visoko uporabno vrednostjo našemu telesu.

  • Ena takih je butirična ali 'maslena' kislina, katero uporablja debelo črevo kot vir energije (prav na tem mestu ji je priznana tudi močna zaščita proti raku), njeno protivirusno delovanje pa je posledica pozitivnega vpliva na raven interferona (naravni »oviralec« razvoja virusov, del zdravega imunskega sistema).
  • Druga je lavrična kislina. Ta srednjeverižna maščobna kislina (MCT) zavzema 15% 'maslenega' deleža, deluje protimikrobno in protiglivično, vedno bolj popularna pa postaja zaradi vpliva na hitrost presnove – namesto skladiščenja jo namreč raje uporabimo kar za energijo.
  • Potem so tu še glikosfingolipidi kot posebna oblika maščobnih kislin, ki ščiti pred okužbami prebavil, še posebej pri mladini in starejši populaciji. Otrokom bi tako ne priporočal uživanja mlečnih izdelkov brez maščob ali z nizko vsebnostjo maščob, saj to pri njih hitreje privede do driske.
  • Kot najbolj priznano pa izpostavljam konjugirano linolensko kislino (CLA) – njej so že dolgo priznani vsesplošni učinki proti raku, v zadnjem času pa se o njej govori predvsem z vidika hujšanja oz. preprečevanja nabiranja maščobe (s poudarjenim delovanjem na predel trebuha). S to agendo jo je moč kupiti tudi v obliki prehranskega dopolnila in študije kažejo relativno učinkovitost pri dnevnem vnosu med 4 in 6 grami CLA dnevno.

Maslo, mleko in meso krav, ki so hranjene z vsem možnim (tu mislim predvsem na žita) le s travo ne, vsebujejo tako rekoč ničelne vrednosti CLA, dočim predstavlja hrana živali pašne reje najbogatejši vir te zdrave maščobe v naravi.

Nasičene maščobe povišajo raven holesterola – ja in!?

Povišajo namreč oba – predvsem 'dobrega' (HDL), do neke mere pa tudi 'slabega' (LDL) tako, da njihov vpliv na celokupno zdravje posameznika ostaja v najslabšem primeru uganka.

Še več, raje vidim, da me spremlja višja številka skupnega holesterola kot nižja pod predpostavko, da večinski delež te predstavlja HDL (ravno nanj koristno vpliva tudi maslo, med drugim). Povišanje teh vrednosti deluje kot naravni zaščitni mehanizem, zato bi prekomerno omejevanje lahko prineslo le Pirovo zmago.

V razmislek: na prizorišču požara vedno vidimo veliko gasilcev. Ali to pomeni, da gasilci povzročajo požare? Se strinjamo, da ne. Ravno tako odigra holesterol vlogo gasilca, ko nastopi »požar« (beri: vnetje) na stenah naših žil. Vprašati se je torej smiselno: kaj povzroči vnetje!?

Holesterol ima velik vpliv na vzdrževanje zdravega črevesja, enostavno nepogrešljiv pa je v razvoju možganov in živčevja.

To opozarja na njegov pomen pri otrocih in mladini, zato ti nikakor ne bi smeli omejevati naravnih virov holesterola v prehrani (ekološka jajca, maslo, polnomastni ekološki mlečni izdelki, kozice kontrolirane reje, sardine, divji losos, ekološko meso).

Ste vedeli, da mleko doječih mater vsebuje skrajno visoke količine tako nasičenih maščob, kot holesterola? Stop! Zadnji stavek še enkrat, prosim:

Mleko doječih mater vsebuje skrajno visoke količine tako nasičenih maščob, kot holesterola.

Hvala.

Dovolite, da razložim zakaj težim. Prva hrana, ki jo dobi novorojenček tako rekoč 'v usta' je, kot vemo, materino mleko – in to naj bi služilo z namenom omogočanja našega preživetja in optimalnega razvoja.

Ali nas potem naša mati narava zafrkava? Ali niso prav nasičene maščobe in holesterol tisti odgovorni za srčnožilna obolenja in usihajoče zdravstveno stanje današnje populacije?

Kot najpomembneje ne, naša mati narava nas ne zafrkava, zafrkavamo sami sebe, ker se delamo pametnejši od nje. Tako smo, v tem konkretnem primeru, naravno maslo nadomestili z izumom izjemno dobičkonosne industrije – margarino (in drugimi rastlinskimi namazi) ter ji prilepili nekaj sicer lepo zvenečih a popolnoma brezpredmetnih  trditev, kot recimo »brez nasičenih maščob in holesterola«.

Poglejmo si, kaj se dejansko skriva za temi trditvami, potem pa mi sporočite, ali se vam bodo še zdele tako pomembne.

Margarine so v osnovi pripravljene po istem receptu. Izbrana rastlinska olja se segreje do ekstremno visokih temperatur, kar že v začetku povzroči njihovo žarkost. Po tem je poleg vodikovih ionov dodan tudi nikelj, kot katalizator z namenom strjevanja – proces v katerem nastajajo nenaravne in škodljive 'trans' maščobne kisline z dokazanim rakotvornim ter mutagenim učinkom. Nikelj pa je, v oklepajih, strupena težka kovina, katere tudi najmanjše vrednosti vedno ostanejo prisotne v končnem izdelku. Ker pa na koncu margarina še vedno smrdi, dobesedno – zaradi žarkih olj, se jo dodatno začini z aromami in barvili.

Kaj bi torej raje namazali na kruh? Pravo hrano z obilico zdravstvenih kvalitet ali pobeljeno, rakotvorno in odišavljeno blato? Stavim, da malo nasičenih maščob in holesterola na tej točki niti ne zveni več tako nesprejemljivo.

Za konec prvega dela še ta kos pomembnega znanja:

Število, ki označuje višino skupnega holesterola, s katero nas »ozaveščeni« zdravstveni poslanci tolčejo po glavi, je zelo zelo nezanesljivo, površno in drznem si reči celo nezadostno pri napovedovanju kakršnih koli srčno-žilnih težav. Veliko bolj zgovorne in natančne so meritve trigliceridov, homocisteina, CRP (C- reaktivni protein; označuje stopnjo vnetja) in razmerje med trigliceridi in HDL holesterolom, ki dokazano poda mnogo natančnejšo napoved potencialnih bolezni srca od same višine skupnega holesterola.

Mario Sambolec, Dr. Feelgood, strokovnjak na področju prehrane in trener z licencama NSCA – CSCS (Certified Strength and Conditioning Specialist) in FZS (Fitnes Zveza Slovenije)

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri