10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Brokoli ali snickers?

Brokoli ali snickers? (foto: Profimedia) Profimedia
9. 3. 2013

O tem, ali imajo kalorije res glavno vlogo v zgodbi o hujšanju in nadzorovanju telesne teže?

V času med leti 1890 in 1900 je dobil kemik po imenu Wilbur O. Atwater sijajno idejo – izumil je mini pečico, ki jo je kasneje poimenoval kalorimeter. Wilburja je namreč zanimalo, ali bo o hrani izvedel kaj novega, če jo poskuša sežgati do pepela v svoji improvizirani kurilnici.

Prišel je do zanimivega spoznanja, da lahko na tak čudaški način »izmerimo« količino toplote, ki jo določena hrana sprosti v procesu izgorevanja. Mersko enoto je poimenoval kalorija (tehnično gre za količino toplote, ki je potrebna, da se 1 gram vode segreje s 14,5 na 15,5 °C) in ustvaril pravo revolucijo! Dodajam, da kalorije niso sestavni del hrane temveč le merilo količine toplote oziroma energije, ki jo lahko določena hrana proizvede!

Atwaterjeva ideja, da se človeško telo obnaša natanko, kot njegova mini pečica velja še danes za dominantno predpostavko v shujševalnih in drugih, s telesno težo povezanih podvigih.

In ta ideja je še kako zmotna ...

Kasneje so podjetni znanstveniki razvijali kalorijsko teorijo še dlje. Začeli so meriti koliko toplote se proizvede (beri: koliko kalorij se »pokuri«) v toku vsakodnevnih aktivnosti (spanec, počitek, zahtevna vadba, udeležba na maratonu, presnova hrane, ipd). Pridobljena znanja so nato spretno povzeli z enačbo "calories in vs. calories out" (vnesene kalorije napram porabljenim kalorijam) in jih predstavili kot teorijo energijske bilance.

Slednja se glasi nekako takole: v kolikor užijemo več kalorij, kot jih »pokurimo«, bomo pridobivali telesno težo, če pa porabimo več kalorij, kot jih užijemo, bomo telesno težo izgubljali. Po prvem branju zveni še kar smiselno in prav nič čudno se ne zdi, da je teorija množično prepoznavna ter sprejeta tudi v strokovnih krogih.

Pa res mislite, da bi epidemija debelosti in prekomerne telesne teže dosegla današnje razsežnosti, če bi bilo vse tako preprosto – v znanem sloganu, "manj jej in več se gibaj"?

V čem je torej problem naše »logične« teorije?

Ne upošteva »kvalitete« oz. vira zaužitih kalorij! Sklicuje se kvečjemu na prvi zakon termodinamike – kar gre notri mora priti ali ven v kakšni drugi obliki (toplota npr.), ali pa ostati notri (v obliki mišičja ali maščobe). Ne more se pa kar porazgubiti.

Prevladujočo teorijo energijske bilance so v tistem času poskusili izzvati z vidika poznavanja delovanja človeškega telesa bolj dominantni misleci z idejo, katera dopušča verjetnost, da imajo kalorije iz določene hrane (ali kombinacije posameznih živil) večjo tendenco k skladiščenju v telesu kot druge. V tej zgodbi naj bi igrala pomembno vlogo tudi variacija metaboličnih lastnosti in sposobnosti posameznika, ki postavi tehtnico na stran porabe ali shranjevanja kalorij, v sodelovanju s hormonskim odzivom telesa po užitju določene hrane.

Istočasno so zagovorniki štetja kalorij kovali svoj maščevalni napad. Leta 1917 jim je ta tudi uspel, ko je zdravnica po imenu Lulu Hunt Peters napisala prvo knjigo, kadarkoli objavljeno na temo štetja kalorij, z naslovom Diet and Health, with key to the Calories. Knjiga se je prodala v 2 milijona izvodih in s tem postala najbolje prodajana knjiga tistega časa v ZDA. Te podatke bi lahko za namen članka mirno izpustil, vendar se mi je zdelo pomembno izpostaviti, da je bilo štetje kalorij postavljeno ob bok nadzorovanju telesne teže že takrat. Dr. Petersovi je uspelo s knjigo podtakniti svoj moralni vidik, ki pravi, da ljudem katerim ne uspe kontrolirati kaloričnega vnosa (in posledično telesne teže) enostavno primanjkuje samodiscipline. Njej se lahko zahvalimo tudi za popularizacijo koncepta, da je debelost posledica moralne šibkosti in neodločnosti ter, da pretežkim ljudem preprosto manjka volje.

Pa je to res?

Sam imam lahko še tako močno željo shujšati vendar, če se na to pot odpravim v spremstvu čokoladic, sladkih pijač, bureka in ocvrtega krompirčka močno dvomim, da pridem do cilja (in tam tudi ostanem). Pa imam lahko še tako omejen kalorični vnos.

Povzemam, da namen članka ni odvzeti vlogo kalorijam in njihovemu razmerju v zgodbi o nadzorovanju telesne teže. Vprašanje je ali  igrajo glavno vlogo?

In odgovor: NE.

Dejstvo ostaja, da preveč česarkoli ne koristi. Vas pa izzivam, da poskusite pojesti 500 kalorij "težek" brokoli (2 kilograma), potem pa to primerjajte z "lahkoto" ene Snickers čokoladice (podobna kalorična vrednost, mimogrede). Po končanem podvigu pa mi v sporočilu odgovorite na vprašanje: ali je res vse v kalorijah?

Mario Sambolec, Dr. Feelgood, strokovnjak na področju prehrane in trener z licencama NSCA – CSCS (Certified Strength and Conditioning Specialist) in FZS (Fitnes Zveza Slovenije); foto: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri