Koliko sadja in zelenjave dnevno bi morali zaužiti

19. 1. 2015
Deli
Koliko sadja in zelenjave dnevno bi morali zaužiti (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Vsaj polovica Slovencev ne zaužije dovolj sadja in zelenjave, so nedavno na osnovi izsledkov novih raziskav sporočili z Inštituta za nutricionistiko. Koliko pa bi je morali?

Zato je tudi pri nas dobrodošla akcija 5 na dan, mednarodna akcija, ki poteka tako v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji, Franciji kot tudi v Nemčiji in drugih evropskih državah. Akcija je nastala po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, da bi moral vsak posameznik na dan pojesti vsaj pet porcij sadja in zelenjave.

V Avstraliji strokovnjaki celo svetujejo, da na dan pojeste vsaj 5 porcij zelenjave (po 75 gramov) in 2 porciji svežega sadja (150 gramov).

Glavni moto akcije je seveda, da redno uživanje sadja in zelenjave predstavlja ključen del varovalne prehrane ter da je uživanje teh živil v Sloveniji nujno povečati.

Sadje in zelenjava vsak dan, večkrat dnevno

Prav zdaj je največ prehladnih obolenj, povezanih z upadom naravne odpornosti, kar je tudi posledica tega, da uživamo premalo vitaminov in mineralov. Eno jabolko in malo solate dnevno ne zadošča.

Pravzaprav je upoštevanje načela 5 na dan najlažji način, da človek sledi zdravemu načinu prehranjevanja, saj imata sadja in zelenjava malo maščob in kalorij, vsebujeta pa veliko vlaken, vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih pomembnih hranilnih snovi.

Študije so pokazale, da ljudje, ki dnevno uživajo 5 obrokov s sadjem in zelenjavo na dan, veliko manj obolevajo za srčnimi boleznimi in rakom, manj imajo težav s preveliko težo, sladkorno boleznijo in visokim pritiskom.

Različne barve so pomembne

Zanimivo je, da so številne koristne snovi v sadju in zelenjavi pogosto obarvane in tako zaslužne tudi za različno obarvanost sadežev.

Tako na primer oranžni plodovi (npr. korenje, mango, buče) pogosto vsebujejo različne karotenoide, tudi beta-karoten, iz katerega se v telesu tvori vitamin A, dobro znan zaradi vloge pri ohranjanju vida in številnih drugih funkcij. Med karotenoide spada tudi rdeče barvilo likopen, ki je značilno za paradižnik. Nasprotno grozdje in jagodičevje vsebujeta različne antocianine, ki jih zaradi njihove varovalne vloge pred oksidacijo uvrščamo med antioksidante.

Vsi ti primeri kažejo, da imajo različno obarvani sadeži zelo različno sestavo in da jih je v okviru prehrane smotrno kombinirati ter s tem doseči optimalne varovalne učinke.

Za pokritje priporočenih dnevnih vnosov sadja in zelenjave na primer zadošča eno jabolko in ena pomaranča ter lonček kislega zelja, en večji korenček in skleda solate, pri čemer je koristno vsak dan izbirati različne kombinacije sadje in zelenjave. S tem naše telo dobi ne le potrebnih vitaminov in mineralov, temveč tudi prehransko vlaknino in številne druge koristne snovi, ki jih potrebuje za normalno delovanje.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"