Proces hujšanja

Yuri Yatsko, dr. fizike, ki ga je začelo zanimati, kako deluje bioenergija, in se je tudi prepričal, da deluje, ni dobil odgovorov, ki so ga zanimali, zato je prišel do zaključkov, da mora odgovore iskati v glavi, in šel študirat psihologijo.

Hitro je dojel, da tudi v psihologiji ne bo dobil odgovorov, ki ga zanimajo. Doštudiral je ter se lotil raziskovanja, sčasoma pa je razvil svojo teorijo umevanja človekovega funkcioniranja, delovanja psihe, komuniciranja z zunanjim okoljem, človekovih zmožnosti ...

"Ugotovil in raziskal sem precej zanimivih stvari, razvil cel kup novih metod in tehnik. Seveda je takrat bilo dobrodošlo vse, kar sem se učil na obeh univerzah. Teh stvari sem se vsekakor lotil kot znanstvenik, zdaj se z njimi resno ukvarjam več kot 25 let, kar daje svoje rezultate in učinke."

Kaj počnete?

Yuri: Imam nekaj smeri dejavnosti. Učim in prenašam svoje znanje ljudem, ki so ambiciozni, ki želijo uspeti in čim bolje izkoristiti svoj potencial. Pomagam jim pri osebnostnem razvoju in rasti.

Ljudje k meni običajno ne pridejo zaradi osebnostnega razvoja: ene zanima kariera, druge denar, tretje popularnost ... kar dosežejo prek osebnostnega razvoja. Vse, kar želiš spremeniti zunaj sebe, lahko dosežeš le s spremembo znotraj sebe.

Druga smer moje dejavnosti je delo s podjetji. Učim jih novih tehnik komunikacije, medsebojnih odnosov, oblikujem močne in učinkovite time v podjetjih ...

Razvil sem posebni program za razvoj mentalnih sposobnosti. Če primerjamo svojo glavo z računalnikom, je to približno tako, da po treh, štirih mesecih ljudje svoj Pentium i3 nadgradijo na Pentium i7.

Delate še na drugih področjih?

Yuri: Veliko sem delal s športniki, čeprav zadnje čase manj. Sodeloval sem pri pripravah nekaterih slovenskih športnih zvezdnikov, klubov in reprezentance.

Kaj pa delo z ljudmi, ki imajo prekomerno težo?

Yuri: Po pravici povedano, se takšnih strank zelo izogibam. Ljudje vidijo le eno plat, se pravi le prekomerno težo, ne vidijo pa tega kot kompleksni problem. Pri prekomerni teži gre za socialni, družbeni in psihološki problem, tudi duhovni ...

Po statističnih podatkih iz leta 2001 je v ZDA zaradi prekomerne teže v enem letu umrlo več kot 300 tisoč ljudi, kar pomeni, da je prekomerna teža, kot vzrok smrti, že prehitela kajenje. Ta težava se širi po vsem svetu kot okužba, vsakih deset let se število ljudi, ki imajo prekomerno težo, poveča za 10 odstotkov.

Če se bo ta tempo ohranil, v resnici se povečuje, bodo do sredine tega stoletja, se pravi v slabih 40 letih, vitki ljudje izjema.

Če pogledamo dobrih 100 let nazaj, je prekomerna teža bila problem bolj premožnih ljudi, zdaj pa se je slika popolnoma obrnila in je problem socialno šibkejših. Logično vprašanje je, kaj za tem stoji?

Kaj?

Yuri: Družba je zainteresirana, da ima ljudi s prekomerno težo, saj je čedalje bolj nestabilna in nepredvidljiva, ljudje pa so čedalje bolj pod stresom. Stres je eden od vzrokov prekomerne teže na fiziološkem nivoju. Logično vprašanje je, kako se bo človek pri situaciji, kakršna je, obnašal.

Prvi način, ki je bolj primeren, je, da se bo začel premikati in iskati rešitve, reševati težave. V takšnem primeru mora človek biti aktiven in iskati rešitev za svoje težave, saj se mora gibati, delovati. Ti ljudje običajno ustvarjajo težave, gredo na demonstracije, se pritožujejo.

Drugi mehanizem delovanja je takšen, da se človek stresa rešuje s hrano, se baše, kar na neki način deluje kot pomirjevalo. Večji del človeške ustvarjalne energije se preusmeri na proces prebave in presnove. Možgani se dobesedno utopijo v maščobi. Ljudje postanejo bolj infantilni, počasni, če je karkoli, se še bašejo in pridobijo nekaj kilogramov.

Za družbo je takšen način super, ker so takšni ljudje kot ovce, in ne težijo. Znano je, da so ljudje, ki so bolj debeli, bolj dobrodušni. Zakaj bi komplicirali? Ljudje, ki imajo prekomerno težo, niso slabi, so pa žrtve naše družbe.

In samih sebe.

Yuri: Niti ne. Moramo se zavedati, da se skoraj vsa osebnostna struktura oblikuje do šestega, sedmega leta. Ljudje približno 98 ali 99 odstotkov vsega svojega časa delujejo na avtopilotu, kar pomeni, da se ljudje le dva odstotka svojega časa v dnevu zavedajo, kaj počnejo. Če skoraj ves dan funkcioniraš na avtopilotu, funkcioniraš na osnovi teh programov, ki si jih dobil v zgodnjem otroštvu.

V otroštvu recimo skoraj vsem otrokom vgradijo občutek krivde, ker je prek njega lažje manipulirati oziroma vzgajati. Kako potolažiti občutek krivde? S hrano.

Starši so pod stresom in stalno delajo, otrok pa pričakuje od staršev pozornost, ljubezen, da se starši z njimi igrajo. Starši, ki nimajo časa in so preobremenjeni s svojimi problemi, se odkupujejo s sladkarijami in s hrano, na kar se otrok hitro navadi. To je način, s katerim otroci izklopijo občutek nesreče, saj se, če poješ kaj sladkega, zadeva umiri. To je umeten način tolažbe možganov, hormonskega sistema. Tako se oblikuje cel kup vzorcev in mehanizmov, ki jih človek težko preseže.

Eden pogostih vzrokov za prekomerno težo je tudi, da so ljudje nehali imeti radi sebe in se ne sprejemajo. Tako tudi ne morejo spremeniti stvari. Ogromno ljudi se loti hujšanja zato, ker se ne sprejmejo takšnih, kakršni so. Če se ljudje ne sprejmejo in se ne trudijo premakniti, dosežejo obratni učinek.

Pri prekomerni teži gre tudi za cel kup drugih psiholoških dejavnikov: izguba bližnjega, medsebojni konflikti, notranji konflikti, ljubezenske relacije, seksualna nezadovoljstva, strah pred seksualnimi odnosi ...

Prekomerna teža je v velikih primerih obrambni mehanizem, s katerim se človek ščiti pred seksualno ogroženostjo in fizično ali psihično agresijo zunanjega okolja, ki je večinoma produkt družbene morale. Po eni strni je v naših medijih veliko poudarka na seksu, po drugi strani pa imamo v podzavesti vcepljeno, da je slab, kar povzroča konflikt, bolj enostavno je, da ustvariš dodatnih 20, 30 kilogramov, s čimer je problem na neki način rešen.

So tudi težave v službi, problemi osamljenosti, strah, občutek krivde ... Veliko vsega je, kar je vgrajenega v naš osebnostni sistem.

Kakšen je prispevek družbe pri težavah s prekomerno težo?

Yuri: Družba je ustvarjala kulturo prehranjevanja, ki je popolnoma napačna, zgrešena. Kar učijo dietologi, je 'ubijalsko', ker popolnoma nasprotuje prebavnim mehanizmom našega telesa.

Kaj delajo narobe?

Yuri: Predstavim vam le vršiček ledene gore. Zdravi način prehranjevanja je zelo enostaven, narava ničesar ne komplicira pri nobeni zadevi. Obstajajo le preprosta pravila.

Recimo, zaradi specifike biokemičnih procesov v našem organizmu določene vrste hrane ne gredo skupaj. Ne glede na to, ali nam je kaj všeč ali ne, ne gredo skupaj. Droga je narkomanu tudi všeč, prav tako alkohol alkoholiku, kar pa ni argument. Edini argument je, ali je zdravo ali nezdravo.

Po logiki bi način prehranjevanja moral ustrezati mehanizmom delovanja prebavnega sistema, seveda obstajajo tudi razlike od posameznika do posameznika, ker se ljudje med sabo razlikujemo, ampak to so naslednji koraki.

V podzavest so nam vgradili, da v kulturo prehranjevanja sodita krompir in meso skupaj ter paradižnikova omaka, na koncu pa sledi še desert.

Res je, da je sadje zdravo, ampak ga običajno jemo na koncu kosila, kar je narobe, čeprav je sadje zaradi biokemičnih procesov produkt, ki je zelo hitro prebavljiv. Če ga zmešamo s katero koli drugo hrano, razen s sadjem, začne v našem telesu vreti. Druga hrana pa bo gnila. Kaj nastane, če recimo pojemo jabolko na koncu kosila? Hrana bo vrela, telo pa mora to nekam spraviti. Tako imajo ti, ki so živahni, zaradi tega več zdravstvenih težav, so pa vsaj suhi.

Drugi, ki imajo odvečne kilograme, spravijo strupe v maščobno tkivo, ki je odlagališče strupov. Tako ne pomeni, da je prekomerna teža tako slaba stvar, saj bi večina ljudi s prekomerno težo ob hujšanju imelo cel kup zdravstvenih težav zaradi zastrupitve.

To pomeni, da je neprimerno prehranjevanje bolj problematično od prekomerne teže?

Yuri: Sodobni ljudje so zastrupljeni, so v katastrofalnem stanju. Mislijo, da je to normalno, pa ni, ker ne vedo, kaj je normalno. Premožni se zdaj začenjajo zavedati svojega načina prehranjevanja in čedalje bolj težijo k zdravemu načinu. Naša kultura prehranjevanja je laž, ker je zelo škodljiva in v takšni obliki obstoja slabih 60, 70 let.

Pogovarjal sem se s starejšimi ljudmi, ki živijo na podeželju, in niso vedeli za takšen način prehranjevanja. Zaradi specifike načina življenja in tradicije v starih časih so v 90 odstotkih uživali hrano na zdrav način. Pojedli so recimo kakšno kašo, joto, meso so bolj premožni jedli enkrat na teden, večina enkrat na mesec, kar pomeni, da se zadeve avtomatski niso mešale. Sadje so jedli kot posladek, in to redko.

Zaradi bolj revnega načina življenja je prehrana bila bolj enostavna in zaradi tega niso poznali številnih bolezni. Rak je bil eksotika, zdaj pa je postal pogostejši kot prehlad. Čudno! Trdijo pa, da živimo bolje, da je medicina boljša ..., vsaj tako nam uradno dopovedujejo.

Mislite, da imamo boljši standard?

Yuri: Kaj to pomeni? Da grem v trgovino in kupim poceni hrano ali še huje – gensko spremenjeno hrano? Je to boljše? Drži, da je poceni in lahko kupim velike količine. Tako so se ljudje v prvi fazi navadili basati z velikimi količinami, prihaja pa naslednja faza.

Naša družba je zelo arogantna in kruta, kot demokratična pa to počne na bolj prefinjen način. Imam občutek, da so se določene vodilne strukture odločile, da nas je na zemlji preveč in se je ljudi nujno treba znebiti.

Ena varianta so različne epidemije, ki niso najboljša zadeva, so pa zato našli bolj prefinjene načine. Gensko spremenjeno prehrano. Najprej ljudi navadiš na ogromne količine hrane, nato ljudem vsiljuješ gensko spremenjeno hrano kot zdravo, ne škodljivo.

Raziskave so pokazale, da tretja generacija ljudi, ki uživa gensko spremenjeno hrano, postane neplodna in živi le polovico življenjskega obdobja. Gensko spremenjena hrana ni nekaj novega, v Ameriki je prisotna že dlje.

Veliko ljudi misli, da pazi na prehrano, če namesto mesa je sojine kotlete, sojino meso, ki bi naj bilo bolj zdravo. To je gensko spremenjen produkt. Ni soje, ki ni spremenjena.

Večji del koruznih izdelkov je narejenih iz gensko spremenjene koruze. Vse hrenovke, salame vsebujejo sojo in koruzni škrob, ki je gensko spremenjen. Zdaj so celo dovolili, da v Evropo uvažajo izdelke iz krompirja za hranjene živali, ki so tudi gensko spremenjeni. To pomeni, da bomo prek živali tudi mi dobili gensko spremenjeno hrano.

Lahko pa se dobi tudi hrana, ki ni gensko spremenjena, le da je recimo v ZDA do petkrat dražja, kar pomeni, da si jo lahko privošči le elita. Po eni strani so nam dali napačne vzorce prehranjevanja. Če napačno mešaš hrano, je želodec poln, čez pol ure pa je telo lačno, ker ni ničesar dobilo.

Svoj način prehranjevanja sem spremenil pred približno 20 leti. Včasih zaradi vljudnosti pri prijateljih pojem tudi kaj, kar ne spada v zdrav način prehranjevanja, ampak po treh zaporednih takih obrokih začnem čutiti stalni občutek lakote, da bi nekaj pojedel, grizljal, kar je neke vrste abstinenčna kriza. Ljudje mislijo, da poznajo, kaj je lakota, pa se motijo.

Zakaj?

Yuri: Kar ljudje poznajo, se imenuje abstinenčna kriza zaradi pomanjkanja strupov. Ljudje z obroki dobijo strupe, in ne snovi, ki jih telo potrebuje, zato postanejo živčni. Kar imajo ljudje za lakoto, je pravzaprav nevrotično funkcioniranje.

Tukaj pa je še duhovni problem. V evangeliju je rečeno, da nam je Bog dal božji hram, ki se imenuje telo. Komu pride na pamet priti v cerkev z vrečkami smeti in jih tam trositi? Nikomur, cerkev ni odlagališče, smetnjak. Večina ljudi isto počne z lastnim telesom.

Čipsi, pice, hot dogi, hamburgerji, pokovke ... so smeti, to ni hrana, v tem ni ničesar užitnega za naše telo. Iz izdelkov iz bele moke človek ne dobi ničesar. Tudi večina mlečnih izdelkov nam bolj škodi kot koristi.

Obstaja cel kup raziskav, ki tako trdijo, obstajajo pa tudi raziskave, iz katerih je razvidno, da so koristne. Ko ljudje izjavijo, da je določena stvar koristna, moramo obvezno pogledati, kdo je financiral te raziskave.

Če se torej lotiš problema prekomerne teže, ne gre le za psihološki aspekt, ampak tudi za problem kulture, sistema vrednot, ki je prisoten v glavi, in ga ni tako lahko spremeniti. Glava zaradi avtopilotnega sistema delovanja deluje po svoje, ima svoj program, kar pomeni, da moraš spremeniti cel kup stvari, poleg tega pa pri vsem skupaj naletimo na socialni problem.

Kateri?

Yuri: Da si problem prekomerne teže lahko realno privoščijo le premožnejši ljudje. Če ima človek ogromno željo, tudi lahko, mora pa biti vztrajen, ozaveščen, da pride tudi z minimalnimi sredstvi skoz. Vztrajnost pa je bolj izjema kot pravilo in običajna lastnost uspešnih in premožnejših ljudi v naši družbi.

Druga stvar je znanje, saj imamo poplavo različnih informacij. Različni ljudje delijo mnenje, ogromno je ljudi, ki ima ustrezno izobrazbo, in zelo malo ljudi, ki ima ustrezno znanje, kar je paradoks naše družbe. Imamo tudi poplavo revij z informacijami o zdravem prehranjevanju.

Veste, kje je največji problem pri zdravem prehranjevanju?

Kje?

Yuri: O zdravem prehranjevanju ne moreš veliko pisati. Tri, štiri članke in je konec. Številni recepti o zdravem prehranjevanju zavajajo, lažejo.

Zelo veliko ljudi recimo pozna ločevalno dieto, pri kateri je nekaj nians, na katere niso pozorni. Mesa recimo ne jedo skupaj s krompirjem, temveč z zelenjavo in s solato, kar je v redu. Problem pa je, ker v solato dajo kis.

Kis je super zadeva, če je vsa hrana zmešana, ker je razkužilo, ki ustavlja proces gnitja in vretja. V straniščno školjko dajemo domestos, ki bi bil preveč krut za naš organizem, tako namesto njega dajemo kis. Eni pa dajejo limonin sok, ki prav tako ni primeren, ker ne smemo mešati sadja z drugo hrano. Tako vse uničimo.

Uživanje pijače ob kosilu je prav tako napačno. Znano je, da alkohol, ki pride v naš želodec, izklopi delovanje encimov, ki so odgovorni za prebavo beljakovin, ima pa pozitivni učinek, ker ni tako intenzivnega procesa gnitja, ker je vino kislo.

Tudi vode ni dobro piti ob hrani, ker razredčimo želodčne sokove. Encimi delujejo v zelo ozkih pogojih, kar pomeni, da moramo paziti. Celo svinjskega in govejega mesa ne smemo mešati, ker so za presnovo govejega mesa eni pogoji in za svinjsko meso drugi, kar je naravno. Moramo gledati, kako te stvari potekajo v naravi.

Zakaj je pomembno, da z mesom jemo surovo zelenjavo?

Yuri: Meso jemo kuhano ali pečeno, za presnovo kuhanega ali pečenega mesa potrebujemo encime, ki delujejo učinkovito le v prisotnosti vitamina C, ki ga dobimo v zelenjavi. Če se torej nabašemo z mesom, nimamo pa v telesu zadosti zalog vitamina C, večji del tega mesa ne bo prebavljen, temveč bo gnil.

Kaj je po vašem mnenju pomembno pri delu z ljudmi s prekomerno težo?

Yuri: Pri delu z ljudmi s prekomerno težo gre za celotno reprogramiranje osebnostne strukture, sistema vrednot. Je zelo zahtevno in dolgotrajno delo, človek mora pri tem biti vztrajen in pripravljen iti čez vse to. Ta proces traja več kot leto dni. Pomembno pa je, da človek začne.

Nisem zainteresiran, da človek k meni prihaja večkrat z istimi težavami, želim delati tako, da so rezultati realni in sprememb dolgotrajne. Ljudem s pristopom, ki ga izvajamo, povem, da je upanje in realna zadeva, morajo pa se zavedati, da mora biti resen, kompleksni pristop, s katerim se morajo ukvarjati in vztrajati.

Če ljudje niso vztrajni, naj se s tem ne mučijo. Naj uživajo v starem načinu življenju, ker razen trpljenja, ne bodo imeli ničesar.

Naj se izogibajo dietam, ker bodo na koncu shujšali za 20 kilogramov, potem pa bodo dobili 30 ali 40 nazaj. Raziskave v ZDA so pokazale, da so masovne diete bile ene od povzročiteljev prekomerne debelosti.

To ni hujšanje, gre za celostno preobrazbo. Hranjenje mora biti pravilno, ljudje se ne smejo odpovedovati, omejevati, človek mora v hrani uživati, kakor tudi v življenju. Fizične aktivnosti morajo biti strokovno določene, da človek ne pregori s povečanimi fizičnimi aktivnostmi. Odvečno maščobno tkivo, ki se je nabralo, moramo postopoma raztopiti, hkrati pa moramo dodajati ustrezni paket procedur, ki telo razstrupljajo.

Gre za zahteven postopek, ki je realen. Postopoma, vztrajno, korak za korakom, to je edina pot.

Za revijo Lisa napisala Suzana Golubov

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord