Zakaj je presna hrana bolj zdrava

17. 3. 2012
Deli
Zakaj je presna hrana bolj zdrava (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

"Presna hrana me je prepričala, ker čutim, koliko več energije imam. Večina ljudi ne pomisli na to, da kar si jedel ali kakor si v preteklosti živel, takšen imaš sedanji rezultat," pravi Tajča Pavček, ki je pred tremi leti zaradi zdravstvenih težav prešla na presno hrano. Danes je lastnica spletne ekološke trgovine Ekolife.

Zakaj je presna hrana bolj zdrava od običajne kuhane, v čem je njeno bistvo?

Tajča: Če neki sadež daš kaliti, čez dan ali dva vzklije in vidiš, da je v njem res življenje. Če daš v zemljo karkoli kuhanega, ne bo vzkalilo nič. V našem telesu vsako minuto nastaja na milijone novih celic in vse, kar pojemo, postane del naših celic, presna hrana pa ima v sebi življenje.

Bistvo presne hrane je, da vsebuje encime, ki se sicer uničijo pri stopinjah, višjih od 45, odgovorni pa so za vse življenjske funkcije, ki se dogajajo v telesu. Seveda govorimo samo o ekološki hrani, poudarek je na uživanju svežega sadja in zelenjave.

Kako presna hrana vpliva na telo, zdravje, počutje?

Tajča: Če ima nekdo kakršnekoli težave, se ne more zanašati samo na zdravnika ali zdravilca, da bo to uredil namesto njega. Če hočeš postati zdrav, moraš sam spremeniti način življenja, in pomemben del tega je tudi prehrana.

Z uživanjem presne hrane se telo razstruplja, zato moramo paziti, da v telo ne vnašamo dodatnih toksinov v obliki škropiv ali antibiotikov, ki pridejo v sadje in zelenjavo prek hlevskega gnoja. Mene je presna hrana prepričala, ker čutim, koliko več energije imam, kar se mi zdi tudi čisto logično.

Marsikdo zmotno misli, da če uživa presno hrano, ne dobi dovolj beljakovin. V zelenju so vse aminokisline, ki jih telo takoj spremeni v beljakovine. Če pa zaužijemo meso, mora telo te beljakovine najprej razgraditi do aminokislin, pri čemer nastane kar nekaj odpadnih materialov, in potem te aminokisline spet nazaj sestavi v tisto, kar potrebuje. Iz zelenja pa direktno sestavi to, kar potrebuje, in tako ostane več energije.

Presna hrana se od kuhane razlikuje ne samo po okusu, ampak tudi glede priprave in izbire živil.

Tajča: Dejstvo je, da smo s hrano zasvojeni in da smo od majhnega navajeni na kuhano hrano in kompleksne obroke. Ko sem čez noč prešla na presno hrano, sem bila prvih nekaj dni bolj lačna kot ne, ker nisem imela pravega znanja.

S presno hrano se da posnemati kuhane obroke, vendar je dobro preiti postopoma. Ni pa vsaka presna hrana boljša od vsake kuhane. Na primer presna lazanja s kremo iz indijskih oreščkov in makadamije je zelo težka. Bolj zdravo je pojesti zelenjavno juho kot pa zelo težak presni obrok, ki ima ogromno maščob in zelo obremeni prebavo.

Smoothieji na primer so zelo okusni in z njimi lahko za začetek nadomestimo kakšen obrok. Pomembno je imeti kakovosten mešalnik, kajti v zelenju je najtrša celična struktura, in če ga žvečimo, ga ne moremo razbiti toliko, da bi izkoristili vse vitamine in minerale. S tem aparatom pa celične stene razbijemo, da se minerali sprostijo in jih telo lahko absorbira. Fino je, da se sladicam ni treba popolnoma odpovedati.

Za zdrave presne sladice namesto sladkorja uporabljamo datlje ali agavin sirup oziroma kakšno drugo zdravo sladilo, kot je jakon ali camu camu. Na ta način lahko narediš presne torte, piškote ali presno čokolado. Dobro je, da jih imaš vedno nekaj na zalogi za takrat, ko te popade, da bi pojedel nekaj sladkega, in da ne poješ nezdravih sladic.

Presne sladice so veliko bolj polnega okusa in tudi čas priprave je veliko krajši. Presna torta je narejena v 20 minutah. V dehidratorju na primer lahko pripraviš krekerje iz oreščkov, semen in zelenjave, ki lahko nadomestijo kruh in iz njih narediš kanapejčke z namazi. Z dehidratorjem lahko narediš tudi piškote in ljudje sploh ne morejo verjeti, da niso pečeni.

Zakaj je razstrupljanje oziroma notranje čiščenje telesa tako pomembno in kako se ga sploh lotiti?

Tajča: Telo v enem letu proizvede od 35 do 45 kilogramov odpadkov samo s svojimi odmrlimi celicami. Če jih ne spravimo iz telesa, ostajajo v črevesju in oddajajo toksine. Odmrle celice in toksine odpravljamo iz telesa tako, da zaužijemo dovolj svežega sadja in zelenjave, ki sta polna vlaknin, te pa so kot gobe in posrkajo toksine, ko grejo skozi črevesje.

Zeleni smoothieji so najboljši način čiščenja. Z zelenimi oziroma kašastimi sokovi je telo kar naenkrat preplavljeno z vitamini, minerali, vlakninami in antioksidanti in telo se začne razstrupljati, kar najbolj občutimo po stranskih učinkih, ki se jih marsikdo ustraši.

Kakšni so ti stranski učinki?

Tajča: Na primer vrtoglavica, cedi se nam iz nosu kot pri prehladu, imamo glavobole. Koža je največji razstrupljevalni organ, zato se na njej pogosto pojavijo izpuščaji in mozolji. Vsi ti stranski učinki so zelo zaželeni, ker to pomeni, da grejo toksini končno iz telesa.

Poleg tega vsi mislimo na to, da smo na zunaj čisti, da se tuširamo, na črevesje pa pozabimo. Marsikdo ima črevesje tako slabo prehodno, da vse, kar poje, praktično pade skozi. Tudi če bi jedel zdravo hrano, je telo ne more absorbirati zaradi trdih oblog po stenah črevesja.

Zato je še posebej v času razstrupljanja priporočljivo klistiranje. Po klistirju vsi stranski učinki minejo ali pa se zelo omilijo. S spiranjem črevesja poleg toksinov izperemo tudi vitamine in minerale, vendar te nadomestimo z zelenimi smoothieji in zdravo hrano.

Bili ste na izobraževanju pri Victoriji Boutenko, ki je iznašla zelene smoothieje. Česa ste se naučili, kako poteka izobraževanje?

Tajča: Izobraževanje poteka v obliki osemdnevnega programa razstrupljanja, tako da greš sam skozi ta proces in se prepričaš, kako smoothieji delujejo na telo. Victorija nas je naučila, kako se kombinirajo sestavine in kaj se dogaja v telesu, ko se začne razstrupljati. Vsak dan nas je spraševala, ali že imamo kakšne stranske učinke, in če jih je kdo imel, mu je z navdušenjem čestitala.

Kakšna je razlika med zelenimi in zelenjavnimi smoothieji?

Tajča: Zeleni smoothieji so iz sadja in zelene listnate zelenjave, zelenjavni pa so kot juha in jim sadja ne dodajamo. Sadnim oziroma zelenim smoothiejem lahko dodamo različno zelenje, na primer špinačo, blitvo, zeleno solato, zelenje od korenja in rdeče pese – ti imajo še veliko več vitaminov in mineralov kot gomolji. Razmerje je približno 60 odstotkov sadja in 40 zelenja.

Ko se navadiš na te smoothieje, lahko dodajaš več zelenja. Za homogeni, kremasti smoothie je treba dodati banano, avokado, breskve, marelice, mango ali papajo, nekaj, kar daje strukturo in drži skupaj.

Priporočam, da se v smoothieje ne daje preveč sestavin, ampak da so čim bolj preprosti, da se lažje prebavijo. Ni dobro vanje mešati oreščkov, ki otežijo prebavo. Smoothie s sadjem in zelenjem se presnavlja pol ure, če pa bi vanj zmešali še zelenjavo, recimo korenje ali brokoli, pa se ta čas poveča na tri ure. Mešanje sadja in zelenjave razen zelenolistnate ni priporočljivo, ker nas napenjajo.

Ali je smiselno smoothiejem dodajati še katero izmed super živil, kot so chia, maca, camu camu?

Tajča: Odvisno, kaj želimo. Chia recimo ima ogromno maščobnih kislin omega 3. V običajni hrani prevladuje omega 6, in če hočemo telo oskrbeti še z omega 3, ki so zares zelo pomembne, jo je smiselno dodati. Športniki na primer si lahko vmešajo konopljine proteine, da dobijo dodatni vir beljakovin.

Menim, da te super hrane ni treba dodajati, ker že s smoothieji dobiš zelo veliko vitaminov in mineralov. Poleg tega ta super hrana izvira daleč od našega doma in energetsko ne ustreza našemu telesu. Je pa za nekoga, ki živi običajno in ne uživa smoothiejev, veliko bolje, da zaužije nekaj te super hrane kot pa nič.

Veliko super hrane imamo tudi v domačem okolju. Lan na primer je super živilo. Bolj moramo gledati na to, kaj je iz našega okolja, včasih pa si privoščimo še kaj eksotičnega, vendar ni treba pretiravati.

Ali lahko presne obroke kombiniramo s kuhanimi?

Tajča: Pri smoothiejih je najbolje, da pol ure prej in potem ne jemo ničesar. Izkoristek je najboljši, če je presni obrok samostojen oziroma da s smoothiejem nadomestimo en obrok, na primer sendvič. Je pa bolje, da si po običajnem kosilu privoščimo presno tortico kot običajno.

Koliko kalorij ima na primer smoothie z banano, pomarančo in špinačo?

Tajča: Pri smoothiejih ni toliko pomembno, koliko kalorij ima, ampak koliko vsebuje vitaminov, mineralov in vlaknin ter ali je to hrana, ki telo zakisa ali deluje bazično. Sicer pa ima približno od 150 do 200 kalorij.

Najbolje je spiti sveže pripravljen smoothie. Koliko časa pa ga lahko hranimo v hladilniku?

Tajča: Tu je velika razlika med sokom in smoothiejem. Pri sočenju odstraniš vlaknine, ki se jih držijo antioksidanti. Iztisnjen sok moraš takoj spiti, saj že po 15 minutah vsebuje bistveno manj vitaminov. Smoothieje pa imamo lahko na sobni temperaturi ves dan, in ne spremenijo okusa, v hladilniku pa so obstojni tudi dva ali tri dni. Tako si jih lahko zjutraj pripravimo za ves dan in jih vzamemo s sabo. Tudi v našem baru v okviru razstrupljevalnega tedna stranke dobijo vsako jutro smoothieje za ves dan.

Vi uživate samo presno hrano, kaj pa vaša družina?

Tajča: Partner v zadnjem času uživa vse več presnih obrokov, saj tudi sam opaža, da se po kosilu z zelenjavno juho in bogato solato s kalčki veliko bolje počuti. Še pred dvema letoma ne bi privolil v tako kosilo. Otroci pa so kar trd oreh.

V šoli in v vrtcu dobivajo običajno hrano, ki dostikrat vsebuje natrijev glutaminat in razne ojačevalce okusa. Zaradi teh aditivov smo že povsem pozabili, kakšen je okus hrane, problem natrijevega glutaminata pa je, da te zasvoji, da posegaš po isti hrani.

Hčerka ima zelo rada solate, medtem ko sin sploh ne mara zelenjave. Jesta tudi kuhano hrano, večinoma juhe, testenine, žitarice in pojesta veliko sadja. Navajena sta, da vsako jutro spijeta velik kozarec soka, ki ga stisnem iz korenja, jabolk in rdeče pese, jaz pa sem potem bolj mirna glede hrane, ki jo pojesta čez dan.

Napisala: Janja Štrumbelj, fotografije: Goran Antley

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"