Na gredi ali iz gozda in s travnika – klasične kuhinjske začimbe in divja zelišča, bogata z vitamini, rastejo kot za stavo.
Kdor se prvim toplim sončnim žarkom pusti zmamiti na prosto, najde na vrtu in v naravi bogato ponudbo domačih zelišč. Klasiki, kot sta kreša in drobnjak, od začetka meseca dajejo zdrave liste za kuhinjo.
Prvo zelenje poganja, ne da bi imeli kaj zraven, na travnikih, ozari ali na lastnem vrtu, kjer včasih pustimo rasti divje rastline.
Grenkuljica raste v vsakem letnem času, se plazi skozi ograjo in se rada bohoti na senčnih mestih med grmi ali na robu trate. Dolge vitice zdravilne in zeliščne rastline, ki jo pogosto zaničujemo kot plevel, učinkujejo zelo okrasno v obešankah ali kot podrast sadja v loncu.
Aromatični česnov dihnik večinoma najdemo v tesni družbi s trpkim zeliščem. V nasprotju s pravim česnom ali po uživanju čemaža se nam ni treba bati zadaha po česnu. Angleško ime Hedge-Garlic (česen v živi meji) kaže na najljubše rastišče: na naravnih vrtovih v živih mejah in v grmovju ali na ograji v bližini šopov koprive.
Česnov dihnik je kot spomladansko zelišče skoraj utonil v pozabo. Liste in cvetove pomešamo v solato ali iz njih pripravimo zeliščno skuto.
Le redki vedo, da velika kopriva ne tvori le višjih stebel, ampak ima poleg bolečih žgalnih laskov tudi 'tope laske', poganjki manjše sorodnice so namreč posuti izključno z žgalnimi laski. Ko prekinete dotik, se sprosti mešanica histaminov in drugih snovi. Koža žari in pordeči. Nekoč so ta učinek uporabljali za blaženje protina in revme.
Obe vrsti spadata med divje zelenjavne vrste, bogate z vitamini in mineralnimi snovmi, zato zdaj lahko mirno pogosteje prideta na mizo. Med obiranjem brez bolečin je bolje nositi rokavice in spomladi odrezati cel poganjek, pozneje pa le konice. Brez skrbi: med okopavanjem za solato ali kot nadomestek špinače in pri sušenju za čaj se koprivni laski uničijo.
Koprive dajejo železo za dobro kri in jih pripravljamo same ali mešano s špinačo ali drugo listnato zelenjavo. Najbolj okusni so mladi, za širino dlani visoki poganjki.
Domače kuhinjske začimbe
Predvsem vsestranski peteršilj, ne sme manjkati na nobenem vrtu. Sicer obstaja divja oblika, vendar je nevarno, da ga zamenjamo s strupenim steničjakom.
Kulturne sorte kot 'Glatte Schnitt' je najbolje posejati v balkonske zaboje ali na rob zelenjavne grede. Pomembno je, da vsako leto zamenjamo mesto in da tudi pri drugih kobulnicah, kot je rezana zelena, koper, krebuljica ali začimbni koromač, zamenjamo rastišče vsaka štiri leta.
Koper potrebuje veliko sonca in prostor, ki je zaščiten pred vetrom. Nasvet: za obiranje nežne lističe posejte v vrstah in dokaj gosto, za pobiranje semen pa rastline razredčite na približno razdaljo 20 cm.
Zdravilna strašnica je divje in tudi kuhinjsko zelišče in sestavina priljubljene frankfurtske zelene omake. Na gredi je prezimne rastline mogoče pobirati več let, v loncu so manj trajne in jih je treba večkrat nadomestiti. Zlahka jo prepoznamo po ovalnih, enakomerno nazobčanih listkih. Njen okus spominja na kumarice in oreščke. Liste uporabljamo izključno sveže ali za vlaganje v zeliščni kis.
Luštrek je tradicionalna začimba za juhe in omake. Spomladi, ko je tipičen okus luštreka še fin in manj prevladujoč, lahko uporabimo več listov.
Tudi dišeča perla, ki je pravzaprav doma v bukovih gozdovih, se rada pusti ukrotiti. V svetli polsenci, torej na robu žive meje za zaščito pred pogledi, med grmi z jagodičjem ali vrtnicami, se razmnožuje zelo voljno. Robata stebla po možnosti odrežite s škarjami. Če občutljive pritlike pri pobiranju potegnemo iz zemlje ali jih poškodujemo, se njihova trajnost hitro zmanjša.
Dišeča perla razširja svoj cvetlični vonj po senu šele med venenjem. Z njo varčno začinite bovlo, v večjih količinah kumarin, ki ga vsebuje, povzroča glavobol.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
