Zlobni kristalčki

Drobni beli kristalčki, ki jih lahko kupimo v pol- ali eno-

kilogramskem pakiranju v vsaki živilski trgovini, danes morda res niso nič pomembnega, toda nekoč je to sredstvo za konzerviranje, izboljšanje okusa in tudi plačilo še kako vplivalo na to, kako se je svet vrtel. Rimski legionarji so občasno dobili plačo kar v obliki kep soli in kar spomnite se, kakšne težave je avstrijskemu cesarju povzročal Martin Krpan. Za Piran pa lahko rečemo, da stoji na soli iz bližnjih solin.

Pa veste, da smo v sodobnem svetu presoljeni? Pojemo je skoraj še enkrat toliko, kolikor bi je smeli, čeprav se solnice pogosto niti ne dotaknemo. Sol se namreč skriva v predelanih živilih, v katera jo dodajo, da imajo daljšo dobo uporabe ali za izboljšanje oziroma omiljenje na primer grenkega ali medlega okusa, včasih pa samo zato, da se nam po živilu bolj cedijo sline.

Ministrstvo za zdravje že nekaj let opozarja, da Slovenci kar za 120 odstotkov presegamo dnevno priporočljivo količino zaužite soli, in svetuje, naj je na dan ne pojemo več kot 5 gramov. Zaradi novejših ugotovitev, da čezmerne količine natrija ne povzročajo le povišanega krvnega tlaka in posledično bolezni srca in ožilja, marveč so povezane tudi z boleznimi, kot sta rak in ledvični kamni, naj na dan ne bi pohrustali več kot 1500 (največ 2300) miligramov natrija.

Povprečno sicer spravimo vase, posebno moški, več kot 4000 mg natrija na dan, včasih brez težav tudi 7000 (v okvirčku si oglejte Vaš rudnik soli). Za pravo ravnotežje med telesnimi tekočinami nekaj tega elementa – približno 200 mg – vendarle potrebujemo. Toda prevelike količine lahko …

Vplivajo na trdoto kosti.

Zaradi prevelikih količin natrija začne telo izločati kalcij, kar ogrozi gostoto kosti in njihovo trdnost. Zato bolj ko boste omejili porabo soli (natrija), manj kalcija boste izgubili iz kosti.

Povzroči raka na želodcu.

V neki japonski raziskavi so ugotovili, da so bili moški, ki so pojedli največ soli, v dvakrat večji nevarnosti, da bodo zboleli za rakom na želodcu. Ko so pregledali njihove jedilnike, so ugotovili, da so se pogosto mastili s slanimi ribami (inčuni itd. ) in vloženo zelenjavo. Pri nas sicer ne pojemo toliko slanih rib, zato pa toliko več slanih mesnih izdelkov, torej je nevarnost za tovrstno tveganje tudi nam v opozorilo.

Šarijo po vaši DNK.

Raziskovalci z ameriškega državnega inštituta za srce, pljuča in kri so odkrili, da so se verige DNK začele trgati in da je odpovedal mehanizem popravljanja poškodovanih celic, če so v laboratorijskih celicah povečali količine soli. Šele ko se je koncentracija soli vrnila na normalno, so celice začele popravljati poškodovano DNK. Podobne poškodbe DNK so ugotovili tudi v ledvicah mišk, zato je naslednji logični korak ugotovitev, da ti rezultati držijo tudi za človeka.

Povzročijo ledvične kamne. Italijanski strokovnjaki so po petletni študiji ugotovili, da je omejevanje soli in beljakovin lahko učinkovitejše pri preprečevanju vnovičnega nastanka ledvičnih kamnov iz kalcijevega oksalata od najbolj tradicionalne diete z omejevanjem kalcija.

Da natrij povišuje krvni tlak, drži kot pribito. Približno 19 odstotkov odraslih Slovencev ima krvni tlak nad optimalnim. Če pojeste le 300 mg natrija na dan manj (približno dve rezini sira), se sistolični tlak (prva številka) zmanjša za 2 do 4 točke (mm Hg), diastolični pa za 1 do 2, so ugotovili v britanski raziskavi. S trikratnim zmanjšanjem ste na boljšem približno trikrat toliko.

Odgovor, zakaj nam sol in slane jedi tako teknejo, se morda skriva v evoluciji. V časih lova in nabiralništva so naši prapredniki potrebovali sol, da so nadomestili minerale, ki so jih izgubili med celodnevnim garaškim delom. To pa niti približno ni bilo podobno današnjemu sedečemu potenju.

Vaša bitka s soljo pa nikakor ni brezupna, saj lahko okušalne mešičke v nekaj tednih reprogramirate na manj slano. V neki neuradni ameriški raziskavi so pacientom s povišanim krvnim tlakom na začetku dovolili grizljati čips, nato pa so jim za štiri tedne omejili količino soli v hrani in količino slanih živil. Njihov okus se je v tem času prilagodil in ob koncu raziskave so raje izbirali manj slane jedi in manj soljen čips. Nekateri moški so celo s prsti odstranjevali sol s hrane.

Količino soli lahko zmanjšate že tako, da jo na jed, ki vam jo postrežejo, ne stresete, še preden ste hrano sploh poskusili, in tako, da začnete brati deklaracije na izdelkih. Nekatere bogate posoljence že poznate – slanina (dve rezini, 370 mg natrija), preste (30 gramov, 485 mg) in pokovka za pripravo v mikrovalovni pečici (100 g vrečka, 750 mg). Pozorni bodite tudi na druge vire skrite soli:

Kuhana šunka, pleče.

Da je meso okusnejše, lepšega videza, bolj sočno in ima daljši rok uporabe, ga namakajo v raztopini soli. Upoštevajte, da lahko z eno rezino šunke pojeste do 480 mg natrija.

Testenine.

Z običajnimi – peresniki, špageti in podobno – ni nič narobe. Zato pa lahko eksotični rezanci z Daljnega vzhoda vsebujejo ogromne količine soli. Ko jih pojeste z začinjeno juho, ste lahko težji tudi za do 1400 miligramov natrija.

Kuhani in zmrznjeni škampi.

Prepričani ste, da so to samo v pari kuhane kozice, kajne. Velikokrat ni tako, saj pri obdelavi morske hrane, ki jo zamrznjeno prodajajo v trgovinah, pogosto uporabljajo tudi sol. Računate lahko na približno 222 mg natrija v 100 g izdelka. Kupite si sveže škampe, njihovo lupljenje pa spremenite v zabaven družabni dogodek.

Gotove jedi.

Večina zamrznjenih, dehidriranih ali konzerviranih izdelkov je že opremljena s podatkom o količini natrija. S pločevinko mesnega “doručka” (100 g) zaužijete kar 1060 mg natrija. Še najboljša izbira je, da si kupite svežo mešano zelenjavo in nekaj mesa, ga na hitro prepražite in začinite s ščepcem soli.

Koruzni kosmiči.

V večji skledi tega jutranjega obroka je lahko tudi do 532 mg natrija! Pred nakupom se zato seznanite z napisanim na škatli. Boljša izbira so na primer tudi polnozrnati žitni kosmiči. Kepa zdrobljene pšenice vsebuje na primer le 6 miligramov natrija, 2 skodelici ovsenih kosmičev pa manj kot 5 mg.

Kečap in gorčica.

V žlici kečapa je 167 mg natrija, v žlici gorčice 168 mg. Ko ju uporabljate, bodite skromni.

Dimljen losos, postrv ali puran.

Dim je tisto, kar okusite, sol pa tisto, kar pojeste. Meso namreč pred prekajevanjem namakajo v slanici. V 100-gramski porciji dimljenega lososa je od 500 do 600 mg natrija, zato naj bodo tovrstne dimljene poslastice le za posebne priložnosti.

Sirni namazi.

V 100-gramski skodelici priljubljenega jutranjega vira beljakovin je približno 1260 mg natrija. Poiščite zamenjavo z manj soli ali namaze zamenjajte z rezino trdega sira in nekaj mleka.

Mojca Jamnik

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek