Ali vrstni red rojstva v resnici vpliva na osebnost otroka

29. 12. 2015
Deli
Ali vrstni red rojstva v resnici vpliva na osebnost otroka (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Otroci za zdrav razvoj potrebujejo druge otroke – ni pa nujno, da so to prav bratje in sestre. Kako pomembni pa so potem bratje in sestre? In ali vrstni red rojstva v resnici vpliva na osebnost otroka?

Prvorojeni otroci se imajo najprej zelo dobro: deležni so vse pozornosti staršev. Zato so pretkani in samozavestni. Toda nekoč pride drugi otrok in jih vrže s prestola. Nekaj časa je ljubi benjaminček, dokler se ne pojavi otrok številka tri in se pozneje spremeni v razvajeno, toda šarmantno odraslo osebo. Vmesni otrok med prvim in tretjim ima s prihodom zadnjega več, če ne vse svobode. Lahko se razvija neopazovano. Pozneje bo zelo verjetno postal še posebej zvest in kreativen.

Tako pravi teorija, ki jo je spisal psiholog Alfred Adler okoli leta 1910. Bil je eden od sedmih otrok in je zelo trpel ob starejšem bratu. Ta izkušnja ga je privedla do razmišljanja, da na človekovo osebnost vpliva njegovo mesto v zaporedju bratov in sester.

Nove številke in spoznanja

V tistem času si niso delali skrbi zaradi edincev. Zamisel, da so še posebno 'problematični', se je pojavila šele pozneje – in danes igra večjo vlogo kot kdaj prej. Leta 2011 je denimo več kot polovica družin z otroki imela samo enega otroka.

Kliše o razvajenih edincih spada na pokopališče globinske psihologije tako kot Adlerjeve pavšalne ocene o bratih in sestrah. Vendar pa ta teorija še naprej živi v glavah staršev. Če imajo le enega otroka, se sprašujejo, ali bo ta odrasel v socialno nebogljeno bitje in postal brezobzirni egoist. Če imajo več otrok, se bojijo, ali benjaminčke jemljejo dovolj resno in da od prvorojenega ne bi zahtevali preveč resnosti.

Vpliva manj

Bratje in sestre imajo vsekakor vpliv na naš razvoj. Logično glede na to, koliko časa preživimo skupaj. Imamo se radi, se prepiramo, skupaj gladimo spore in se skupaj dolgočasimo in kratkočasimo. Skupaj 'šimfamo' starše, tožimo nad njimi. Na bratih in sestrah vadimo druženje z drugimi in s svetom. In seveda nas to zaznamuje.

Toda do časa, ko odrastemo, nas številni drugi vplivi zaznamujejo veliko bolj kot naši bratje in sestre.

  • Kje odraščamo? Na deželi ali v mestu?
  • So naši starši premožni ali revni? Verni?
  • V katero šolo hodimo?

Vsi ti dejavniki vplivajo na otroke ne glede na to, ali odraščajo sami ali z brati in sestrami. Saj tudi edinci ne živijo v izoliranem mehurčku. Zgodaj gredo v vrtec, pozneje tudi v počitniške kampe ali pa prespijo pri prijateljih.

Otroci potrebujejo stik z drugimi otroki

Pred štirimi, petimi generacijami je bilo drugače. Edinci so imeli zagotovo manj stika z drugimi otroki. Otroci pa vendar potrebujejo stik z enako starimi, da se tako razvijajo in učijo uveljaviti in sklepati kompromise. S pomočjo takih stikov preverjajo svoje meje in spoznavajo, s čim lahko pridejo naprej in s čim ne.

Pripravljeni na kompromise in velikodušni

Tega socialnega vedenja se nekateri ljudje naučijo boljše, drugi pa ne ravno. Vendar to ne velja avtomatično za edince. Prav nasprotno! Edinci so bolj pripravljeni na sklepanje kompromisov in so bolj velikodušni od ljudi, ki so rasli z brati in sestrami.

Kaj je pomembno za VSE otroke?

  • Dopuščanje prostora

"Ne vem, kako zmoreš vse to. Jaz bi se počutila krivo, če bi jih predolgo puščala v vrtcu in šoli." No ja, včasih se počutim krivo, a večinoma vam lahko povem, da ni hudega ne meni ne otrokom."

  • Ne visite na njih

Pri edincih obstaja velika nevarnost, da starši v njih vidijo izpolnitev vseh svojih sanj. Osredotočijo se zgolj na otroka. Se pogosto obesijo nanj. To ni dobro in zavre razvoj vsakega otroka.

  • Brez določanja vlog

Če je več bratov in sester, bo med njimi vedno nekdo, ki bo rad igral klovna, in eden, ki bo bolj 'pameten'. Starši morajo paziti na to, da otrokom ne bodo podeljevali trajnih žigov. Osebnost se mora in sme razvijati.

  • Pravičnost

Vseh otrok ne moremo obravnavati povsem enako. Jih tudi ni treba. Vsi imajo svoje lastne in edinstvene potrebe. Treba pa je biti pravičen.

  • Ljubezen namesto pritiska

Otroci ne potrebujejo popolnosti. Potrebujejo predvsem naklonjenost!

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"