Hrana je zelo močno povezana s čustvi, kot so strah, groza, žalost, sram pa tudi veselje. Pomeni izhod, kako se rešiti bolečine ali vhod za vesela čustva.

Naj ponazorimo s primeri prehranjevanja: kadar je človek žalosten, bo jedel veliko, preveč ali pa zelo malo oziroma skoraj nič. Na simbolni ravni bi lahko dejali, da v prvem primeru, ko jé veliko, sprejema čustva, a jih v sebi ne zna predelati, le vnaša jih, nato pa ne ve, kaj in kako z njimi.

V drugem primeru pa jih strogo zavrača. Seveda se vse to dogaja na nezavedni ravni. In ko pogledamo človeka, ki se prenajeda ali strada, zunanji znaki pomenijo izraz neke globoke stiske in razbolelosti v njegovi notranjosti.

Telo kot napor

Tako telo simbolizira izjemen napor, kako se ubraniti pred nesprejemljivimi čustvi, jih utišati, zatreti, preglasiti s hrano. Seveda je človekova telesna konstitucija odvisna od genetskih, socialnih, kulturnih dejavnikov, psihičnih dogodkov (stresa, napetosti, celo nasilja, zlorabe), pri čemer pa še ni znanstvenih dokazov, kateri dejavnik pri oblikovanju konstitucije prevladuje.

Jasno pa je, da v trenutkih, ko se človek ne počuti dobro, ko je v stiski in žalosten, začne nezavedno kaznovati svoje telo, tako da se prenajeda ali strada, in se s tem izogne neprijetnim in bolečim čustvom. In iz tega izhajajo motnje hranjenja, kot so anoreksija, bulimija in prenajedanje, ki nazorno pokažejo, kako je hrana povezana s čustvovanjem.

Motnje hranjenja z vidika čustvovanja

Ker so motnje hranjenja vse pogostejši pojav v moderni potrošniški družbi, je prav, da jih prikažemo tudi z vidika čustvovanja. Pri anoreksiji, za katero zbolevajo predvsem mlada dekleta, je značilno, da oseba določenih čustev (svojih ali pa družinskih – maminih, očetovih) ne more sprejeti, zato ne jé.

Tako s hrano nadzira nesprejemljiva, težka čustva in samo navidezno ohrani nadzor in moč nad svojim telesom, kilogrami, čeprav ju v bistvu izgublja (s kilogrami, izgubo menstruacije …).

Pri bulimiji pa oseba zaužije nenormalno velike količine hrane, ki jo nato izbruha. Lahko bi rekli, da lahko sprejme čustva, ki pa jih v sebi ne more predelati in jih zato evakuira; izbruha.

Pri prenajedanju oseba jé tako hitro, da izklopi živčne povezave med želodcem in možgani in tako izgubi ves nadzor nad tem, koliko poje in kdaj je sita. S tem je izgubila tudi nadzor nad čustvi, ki so jo preplavila in jih ne zna drugače obvladati.

Treba je poudariti, da gre največkrat za zelo težka in negativna čustva (sram, gnus, krivda), strese in travme (fizične, psihične in spolne zlorabe), ki se izražajo na telesu, imajo pa korenine globoko v človekovi notranjosti.

Ne smemo pa zanemariti tudi sociokulturnih dejavnikov (zlasti pri anoreksiji in bulimiji), kot so večno mlado in vitko žensko telo, prikazano v številnih ženskih revijah, tako zelo pomembno in cenjeno v današnji družbi, a od mladih deklet terja visok davek.

Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord