O pasivni agresivnosti v zvezi in na delovnem mestu

7. 4. 2016 | Vir: Lisa
Deli
O pasivni agresivnosti v zvezi in na delovnem mestu (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Vsi smo se že kdaj srečali s pasivno agresivnostjo, pa je verjetno nismo prepoznali. Jo prepoznate in se ji znate postaviti po robu? In kaj jo sploh izzove?

Običajno vedenje, ko posameznik ne zna oziroma ne zmore izraziti svojega negodovanja ali upora direktno, temveč zna brez veliko besed pokazati s svojim vedenjem ali izrazom na obrazu, da nečemu nasprotuje, reče pa ne ničesar.

Oseba, ki je na takšen način napadena, čuti agresijo, ki pa je ne more definirati kot direkten napad. Tako poenostavljeno je izpostavljena pasivni agresiji.

Pasivna agresivnost povzroča frustracijo tistemu, proti kateremu je naperjena, saj se zelo težko identificira, a se jo vseeno zelo občuti.

Številni odrasli so bili vzgojeni v družinah, v katerih je bilo zahtevano močno kontroliranje čustev in v katerih ni bilo dovoljeno kazanje jeze. Kot odrasli ljudje zatorej navzven ne kažejo direktno jeze, ampak so jo preoblikovali v prav tako pogubno pasivno agresivnost, za katero jih nihče ne more obtožiti, da so bili odkrito jezni in agresivni.

Takšnim ljudem bi priporočala, da se naučijo, kako izraziti svojo jezo na bolj zdrav način in da je ne izvajajo prikrito. S tem ne delajo dobrega ne sebi ne svoji okolici, ki zazna prikrito, to je pasivno agresivnost, ter se distancira od agresorja, četudi ta daje zunanji vtis, da ne počne ničesar destruktivnega.

Ste občutili, kako subtilno uničevalna je tale naša današnja pasivna agresivnost?

Današnje elektronsko komuniciranje daje odlično zatočišče pasivnim agresivcem, ki lahko skozi svoje komuniciranje brez direktnega človeškega stika prikrijejo svojo agresijo, ki jo sicer le stežka, ko gre za stik v živo, ko opazujemo govorico telesa, slišimo ton glasu in opazujemo mimiko obraza govorca. Tako malce hitreje prepoznamo oziroma občutimo pasivno agresivnost, ki smo ji bili izpostavljeni. Pravzaprav se običajno zgodi, da se tega ne zavedamo v toku konverzacije, temveč šele nekoliko pozneje, ko se ne počutimo nič kaj udobno in nekako vemo, da v resnici komunikacija s takšno prikrito agresivno osebo sploh ni bila prijetna.

Na delovnem mestu ...

Na delovnem mestu imate verjetno v bližini kakega pasivnega agresivca. Gre vam na živce, a mu ne morete nič, ker nikogar ne obtoži direktno, vede se pasivno, a obenem se zelo hitro lahko postavi v vlogo žrtve in če ga povprašaš, zakaj tako pogosto manjka točno takrat, ko je največ dela, bo pogledal z debelim pogledom, češ, ne morem pomagati, ko pa vedno zbolim ravno takrat, ko se bliža podaljšan praznični vikend ali ko je sezona posla na višku. In bo pomahal z bolniškim listom.

V zvezi ...

Med partnersko življenje se prav tako prav po tihem vtihotapi pasivna agresivnost, ki je lahko namerna ter zamaskira odprto izražanje jeze. Tako bo kronično pasivno agresiven partner kar naprej 'pozabljal' na zadane naloge ali pa bo namenoma neučinkovit, da mu naslednjič ne bo treba opravljati kakšnega gospodinjskega dela.

Lep primer je tisti, ko enkrat na sto let pošlje žena moža v trgovino in mu napiše kratek in jasen seznam artiklov, ki naj jih kupi. Ko prinese domov vrečke, žena ugotovi, da je prinesel vse drugo, sploh pa cel kup vrečk s čipsom, ki ga v njihovi družini nikakor ne jedo, ker je zelo nezdrav prigrizek, le tisto z nakupovalnega seznama ne. Verjetno nam ni treba ugibati, ali je možu bilo še kdaj treba iti v trgovino po špezo (mislim, da se v slovenskem jeziku uporablja beseda »špecerija«), ne?

Mogoče boste pa zdaj bolj pozorni na tovrs­tno pasivno agresivno vedenje in se mu s svojim vedenjem znali kulturno in civilizirano postaviti po robu.

Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok

Preberite še: Kako se soočiti in zaščititi pred strupenimi sodelavci

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"