Brez družbenih omrežij si življenja skoraj ne predstavljamo več. Toda kaj se zgodi, če naredimo nepredstavljivo in se iz poplave informacij (vsaj začasno) izklopimo?
Vsi, no - skoraj vsi, smo tam: sošolci iz osnovne šole, nekdanji partnerji, sodelavci, najljubši glasbeniki in igralci, politiki, v vedno večjem številu pa tudi obrtniki, podjetja in različne institucije. Informacije o tem, kaj si bodo skuhali za večerjo, v katero mesto potujejo, kaj pravkar ustvarjajo, s kom so se zaročili, kakšno družbeno spremembo nam obljubljajo, kaj je ta hip njihov največji prodajni hit in pred katerim pojavom nas svarijo, vse to nas preplavlja iz minute v minuto.
Družbena omrežja so zbirka redkih poučnih in mnogih zabavnih vsebin, ki nam krajšajo čas. Toda lahko so tudi generator lažnih novic, najljubši kotiček dežurnih opravljivcev in vse bolj priročno orodje za samopromocijo. So tudi mesto, kjer se zdi, da smo vsi povezani. Daljni sorodniki iz tujine, simpatije, prijatelji iz otroštva ... Če le pasivno spremljamo, o čem našteti razmišljajo, vsem informacijam komaj sledimo. Kaj šele, ko smo angažirani z objavami in komentarji dobijo nove komentarje - ena ura na facebooku, twitterju, instagramu mine, kot bi mignil!
Seznanjenost z vsem je ob razcvetu teh omrežij postala nekakšna norma. In lahka vaba za vsakodnevno zasvojenost. V angleščini za to obstaja zelo posrečen izraz: FMO ali 'Fear of Missing Out.' Tako zelo smo povezani z življenji drugih, da imamo občutek ali pa nas je celo strah, da ne bi česa zamudili. In smo zato vedno dalj časa prijavljeni.
Pa so vse te informacije res nujne? Kaj pa, če bi svoj čas bolje izrabili in ga namenili čemu bolj koristnemu? Koliko časa nam dandanes sploh ostane zase in svoje bližnje?
Ljudje, ki so za teden, mesec, leto dni (nekateri pa kar za vedno) ugasnili svoj profil, dolgoročno poročajo o dobrem izidu. Tudi na spletu boste našli daljše in krajše obnove njihov izkušenj. Proces in rezultati so si bolj ali manj podobni.
1. Presenečenje nad vašo odločitvijo
'Hej, želel sem ti poslati povezavo do nekega članka, pa sem ugotovil, da te ni več v mojem omrežju. A si ukinil(a) svoj profil?!' Ljudje okoli vas so presenečeni, da ste se umaknili. Pri večini se pojavi mešanica zavisti (da ste dovolj svobodni in ste to sploh zmogli) in začudenja (le kako da boste zdaj živeli, jih skrbi).
2. Odtegnitveni sindrom
Tudi vam nenadna sprememba ne bo všeč. Kot na avtopilotu se boste prve dni želeli prijaviti in preveriti, kaj je novega! In se šele po vnosu prvih črk v brskalnik spomnili: saj res!
A življenje brez družbenih medijev je mogoče. Z nami so šele desetletje, torej ne gre za tako zelo nujen izum. Če ne nameravate za vedno izbrisati svoje spletne persone, pa morda poskusite samo za teden dni. Da se spomnite, kako je bilo ... nekoč.
3. Občutek brezciljnosti na spletu
Kot bi obstajala samo še družbena omrežja, boste po odjavi najprej brez idej, kaj na spletu sploh početi. Še posebej, če se ste se na teh omrežjih zadrževali več ur dnevno. Sprostite se ... V novem zavihku odprite daljši poljudnoznanstveni članek. Še bolje, vzemite v roke stari dobri časopis, knjigo ali risalni blok. Tudi uživanje v tišini brez posebne aktivnosti na spletu vam bo za kak trenutek dobro delo.
4. Naenkrat imate več časa
Ko bo začetne krize konec, bo minil tudi občutek, da niste na tekočem. In nenadoma boste ugotovili, da imate več časa. Čeprav jih boste še malo pogrešali, boste ugotovili, da vam gre dobro tudi brez všečkov, srčkov in neštetih informacij na časovnici. Da nobena od teh informacij ni tako zelo nujna. Navdušeni boste nad tem, da se vam redkeje mudi.
5. Ugotovite, kdo vam največ pomeni in komu ste pomembni vi
Ko boste razmišljali o tem, komu in čemu namenjate čas, ko boste razmišljali o virtualnem druženju in druženju nasploh, boste do sebe bolj iskreni. Če odštejemo najtesnejše prijatelje in družino, z njimi ste v stiku tudi sicer: ugotovili boste, koga najbolj pogrešate in kdo pogreša vas. Ne glede na to, kako široka je naša socialna mreža, v realnem življenju ljudi, za katere si resnično vzamemo čas, ni prav veliko. Za razliko od znancev, ki jih na spletu kar mrgoli.
6. Manj opravljate
Širjenje polpreverjenih ali pomanjkljivih informacij ter prazno govoričenje o tem, kaj je nekdo objavil, ne koristi nikomur. Manj opravljanja, več neposredne komunikacije. To je lahko samo dobro.
7. Bolj ste v stiku z realnostjo
Šele ko se odlepite od ekrana, zaživite. Izgubite potrebo, da bi svet obveščali, kje ste, kaj počnete in o čem premišljujete. Srečujete prijatelje, sorodnike, znance in njihove realne težave. Te obstajajo takšne, kot so. Brez filtra, brez olepšanih fotografij, ki bi idealizirale dejansko stanje. Pogovori so zaupnejši.
Fotografije lahko pošljete le tistim, ki so jim namenjene in so bili zraven, ko so nastale. Morebitne zaposlitvene oglase, ki nas dosežejo prek teh kanalov, boste našli tudi drugje na spletu. Res je, da boste morda pogrešali klikanje kar tako ... Ugotovili, da ste si pozabili zabeležiti elektronske naslove svojih virtualnih prijateljev ... Da vas ne zadevajo sunki dopamina, ker se zdaj tudi ne morete pred celim svetom pohvaliti z dosežki. Če ste samski, boste morda pogrešali flirt v tistem okencu za klepet. Če niste, vam bo partner zelo hvaležen, če se boste namesto tipkanju raje posvetili tipanju.
Če pa na koncu res ugotovite, da brez družbenih omrežij ne znate več živeti, se še vedno lahko vrnete. Ko se boste vrnili, boste po tej izkušnji bolj ozaveščen uporabnik. Da le ne boste znova zdrsnili v spiralo kompulzivnega osveževanja spletnih zavihkov. Tako namreč minevajo minute in ure in dnevi. In zapravljenega časa vam bo mogoče kdaj žal.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
