Ste tudi vi med tistimi pari, ko se vaša mami vmešava v vajin partnerski odnos in vzgojo vajinih otrok? Ko se njegova mama, se pravi vaša tašča, meša v čisto vse, kar naredite, rečete, prinesete ali odnesete?
Ko so dedki in babice najbolj pametni in izkušeni glede vzgoje vašega podmladka in jim nikakor ne morete pod nobenim pogojem dopovedati, da otroci niso navajeni jesti ob deseti uri zvečer in da tudi toliko bombonov in čokolade ni ravno dobro pojesti pred obrokom. Zveni znano?
Ko se drugi ljudje zunaj vaše ožje družine, ki jo sestavljate vi, vaš partner in otroci, vmešavajo v vse vaše odločitve in so vedno najbolj pametni, potem imate verjetno velik problem, ki vas dela dokaj nesrečne.
Tukaj ne mislim na stare starše, ki so prijazno občasno vsiljivi in ki sicer pustijo par na miru in so veseli, ko lahko kdaj imajo v varstvu vnuke. Ne, danes gre beseda o vseh tistih vsiljivih in nemogočih osebah, ki grenijo vsakdan družini. Ker teh zgodb sem zadnje čase slišala mnogo.
Pisala mi je gospa, ki ima dva majhna otroka, živijo pa v hiši njegovih staršev. Je zaposlena, otroka obiskujeta vrtec, nič jim ne manjka. Nimajo pa nečesa zelo pomembnega: svojega miru in integritete odločanja v družini, ki sta si jo oblikovala s soprogom.
Tašča brez najave in trkanja pride v njihov del hiše, vse preuredi tako, kot ona hoče, zahteva, da se upošteva vse, kar ona zaukaže, in po njenem mnenju sta seveda nesposobna starša, ker ona bi vse drugače vzgajala. Kaj narediti?
Sin je večinoma tiho, saj se je očitno boji oziroma ga je dominantna in vsemogočna mama že tako zdresirala, da ji ne upa ugovarjati. Ženo roti, ko ostaneta sama, da naj bo za božjo voljo tiho in ji ne jezika nazaj, ker potem se gospa še bolj razbesni. Če kaj ni po njeno ali doživi ugovor, vedno očita, da je tako ali tako cela hiša njena in da so lahko veseli, da jim dovoli bivati v njej.
Žena ne zmore več. Otroci so razdvojeni, saj jih babica prestreže ob prihodu in jih odpelje v svoj del hiše in ju starši po nekaj ur ne vidijo. Različni principi vzgoje se seveda že poznajo, otroka sta zmedena in ne vesta več, koga poslušati, kako kje ravnati, in že znata po malem manipulirati in se prilizovati, da dosežeta neki svoj mir.
Opisanih in podobnih družin je veliko.
Prejšnje generacije so gradile velike hiše, da bodo vsi otroci ostali doma, zdaj pa takšne hiše postanejo prekletstvo. Gospa iz opisane zgodbe je tik pred tem, da se kljub ljubezni do moža in sicer složnemu zakonu loči. Ne vidi druge rešitve pred pogubnimi posledicami vpliva tašče, kot da odide. In žalosti jo, ko gleda moža, kako nemočno klone pred zahtevami mame. In jezi jo, da se ne zmore postaviti za svojo družino in mami postaviti odločne meje. Ker nje gospa seveda ne sliši in ne razume.
To je ena od zgodb, ko se vtikajo drugi ljudje v partnerski odnos in vzgojo. Ob tem se sprašujem, kako lahko spremenimo potek zgodbe. Kdaj bi že morali začeti drugače komunicirati? Kje so sploh meje med dobrohotno angažiranostjo starih staršev in kje se začne integriteta staršev kot primarnih vzgojiteljev?
Mnogo staršem je pomoč pri vzgoji in čuvanju otrok zelo dobrodošla, kar je super. A ko gre za preveč globoko vmešavanje starih staršev v družinsko dinamiko odraslih otrok, se je treba zamisliti in si odgovoriti na tole vprašanje: ali sem kot partnerica in mama svojim otrokom dolžna prenašati pretirana vmešavanja drugih oseb v svojo družino?
Napisala Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok, v reviji Lisa; foto: Profimedia
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličite na tel. št. 031 666 168. Več si lahko preberete na www.svetovalnica.si.
Preberite še: Boleča zgodba slovenskega para, ki se lahko zgodi tudi vam
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
