Številne partnerske zveze razpadejo, bodisi da sta partnerja bila poročena ali sta živela v zunajzakonski skupnosti. Ko se rodijo otroci, se njuni socialni vlogi partnerja doda še vloga starša. Kako jo 'igramo' in kako resno jemljemo obe vlogi, pokaže pripravljenost vlaganja v odnos s partnerjem in seveda z otrokom.
Naši otroci niso samoumevno naša last
Verjamem, da se številni z mano strinjate. Ja, spočeli smo jih, rodile smo jih, pa vendar vedno rečem, da jih imamo na posodo prvih recimo 20 let, potem odletijo k svojim ciljem in ambicijam naproti. Tako je tudi prav, četudi nas starše to včasih malce potre in notranje zbega.
Zadnje čase spremljam kar nekaj ločitev staršev, ki se izkrivijo v nedopustne oblike maščevanja bivšim partnerjem in partnericam prek otrok. V Svetovalnici je nekaj teh primerov: kako se mame maščujejo bivšim partnerjem, ki so seveda še vedno očetje tako, da po ločitvi ne vidijo več svojih otrok. Stike blokirajo, si izmišljujejo različne izgovore, zakaj otrok ne more priti do očeta ali zakaj se ne more oglasiti na telefon ali da ga noče videti in kar je še takšnih bolečih izgovorov za očeta, ki hrepeni po stiku s svojim otrokom, a ga ne vidi.
Po nekem mojem sestavku, ki je to opisoval, se je usul plaz klicev in elektronskih sporočil očetov, ki svojih otrok niso videli tudi po nekaj let. In oglasila se je neka gospa, ki mi je oponesla, da to ni res in da sem si to kar izmislila.
Dragi bralci in bralke, vse, o čemer tukaj pišem, je rezultat mojega opazovanja življenja, vse, kar se nam dogaja tako ali drugače v odnosih, med rjuhami, v konfliktih z otroki in pubertetniki, poslušam svoje drage stranke in se od njih učim, tako kot jih sama učim, kako zdravo oblikovati odnose in kako umirjeno živeti dan za dnem. In ko se mi zgodi krivica, tako kot vi, dragi moji, začenjam razmišljati, kako lahko je nekoga obtožiti nečesa, kar ni res, obenem pa mi vse to da veliko žlico zagona za nadaljnje delo z vsemi, ki potrebujete nasvet. Ali pa zgolj dobrega poslušalca. In vse, o čemer pišem, je odsev realnih situacij in izkušenj.
Druga plat medalje
Dovolite mi, da zdaj opišem še drugo plat medalje glede ločitev in stikov otrok s starši. Oziroma bolj pravilno rečeno stik očeta z otrokom. Ki ga ni.
Dejansko namreč obstajajo očetje, ki zapustijo partnerico in svojega otroka ter se za otroka ne brigajo več kaj dosti. Lastno genetiko, ki je zapisana v njegovem otroku, enostavno ignorirajo, mogoče zelo občasno pridejo po otroka, so z njim uro ali dve, in ga oddajo nazaj mami, saj v Sloveniji sodna praksa dodeljuje mlajše otroke praviloma mamam v skrbništvo.
In sčasoma tudi ti bedni in kratki stiki usahnejo, četudi mame otrok prosijo bivšega partnerja, da naj obišče otroka, naj mu posveti nekaj več časa, da si ga otrok želi videti, biti z njim, da ga pogreša, a to je vse bob ob steno. Tudi to je realnost, dragi moji. In ti očetje si včasih mimogrede in kar na hitro ustvarijo novo družino, v kateri ni prostora za otroka iz prejšnje zveze.
Ste se kdaj povprašali, kako razdiralno to deluje na otroka?
Da, oba opisana primera zlorabe stikov z otrokom v ločenih družinah sta dokaj pogosta, pa vseeno sama kot nepopravljiv optimist verjamem, da se bo tudi prek ozaveščanja staršev dosegla sprememba v pojmovanju pravice otroka, da ima stik z obema staršema.
Kar sta imela kot bivša partnerja, dajta na stran. Predlagam, da ko gre za stike in kakovostno vzgojo vašega otroka, da oba pristopata zrelo in odgovorno. Ker le tako vzgojite čustveno in osebnostno zdravega človeka, kar bo vaš otrok postal čez nekaj let. Upam, da si to želite tudi vi. Vsem nam v razmislek.
Napisala: Melita Kuhar, foto: Shutterstock, iz revije Lisa
Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si ali pokličite na 031 666 168. Več na www.svetovalnica.si.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
