10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Kako prenehati z odlašanjem? Tako prelisičite svoj um!

Kako prenehati z odlašanjem? Tako prelisičite svoj um! (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
25. 8. 2019

Saj veste, dlje boste odlašali, večja verjetnost obstaja, da boste stvar naredili na hitro ali pa sploh ne (npr. še ena izpuščena vadba!).

Precej se nas je že znašlo v takšni situaciji. In če nad nami visi opravilo, smo zato napeti, živčni ali razdražljivi, nato pa v želji po takojšnji nagradi še bolj odlašamo, da bi se v tem trenutku bolje počutili.

Ko danes odlašamo, kar bi lahko storili jutri, s tem ustvarjamo name, ki temelji na predstavi, da bo naše zadano opravilo bolj privlačno ali bolj izvedljivo enkrat v prihodnosti, kot pa v tem trenutku. Ne zavedamo pa se, da je jutri pravzprav bolj podoben današnjemu dnevu, kot si mislimo. Raziskave kažejo, da smo pravzaprav zelo slabi pri učinkovitem napovedovanju prihodnosti – pri predvidevanju, kako se bomo v prihodnosti počutili.

Gre za kombinacijo »bolje bo, če tega še ne naredim zdaj« in pogosto zavajajočim »to bom oz. si želim storiti jutri«, ki nas pogosto privede do tega, da opravila odlagamo in odlagamo.

Torej, kako se pripraviti do tega, da prenehamo z odlašanjem?

Moč začetka

Ne, začetek ni enak dejanskemu lotevanju opravila. Razmišljanje o tem, kako bomo začeli, je lahko že samo po sebi (lažje izvedljivo) opravilo, močna strategija, če jo le pravilno uporabimo. Ko se nekega opravila lotimo, se naše predstave o njem precej spremenijo, in to na najboljši možni možni način. Opravilo se nam kar naenkrat zazdi manj stresno, težko in zoprno, kot smo si ga sprva zamislili.

Ko se opravila lotite, se tudi vaše predstave o sebi dvignejo. Zakaj? Ko nekaj začnete, pa tudi če tega ne končate, ste naredili napredek, morda celo dobili malce zagona. Pridobili ste na samozavesti, se vadili v nadzoru in ob tem morda celo naredili trajajoče spremembe pri svojem spopadanju z opravili, projekti in roki.

Zdaj pa si zamislite konkretno opravilo, ki ga želite začeti in mislite nanj, ko boste brali spodnje korake:

Prvi korak: Spremenite svoje mišljenje o sebi

Samega sebe si ni težko zamišljati kot nekoga, ki odlaša, sploh v trenutku, ko se odločate, da boste nekaj odložili. A s tem razmišljanjem pravzaprav sebe le vzpodbujate pri tem. Večja verjetnost je, da boste sprejeli svojo težnjo po odlašanju in še naprej sledili temu vzorcu. Namesto tega pa raje spremenite ali preoblikujte ta negativna predpostavljanja ter svojo pozornost usmerite na nekoga, ki zadane stvari opravi.

Začnite takoj: Pomislite na nedavne dogodke, ko niste odlašali, in se spomnite, kako dobro ste se počutili, ko ste bili produktivni in ste zadana opravila opravili z minimalno napetostjo! Sebe si zamišljajte kot nekoga, ki stvari opravi. Če vam pomaga, to izrecite tudi naglas.

Drugi korak: Prelisičite svoj um, da boste opravili manjše opravilo

To ogromno opravilo, ki vas čaka? Pomislite in si recite: »V resnici ne bom opravil vsega tega, ampak le majhen delček.« In ta mali delček si zamislite kot tako majhnega in nepomembnega, da bo že smešen. Lahko denimo rečete: »V resnici ne grem na telovadbo, ampak si bom le obleček oblačila za vadbo.« Nato se oblecite. S tem se prelisičite, da začnete z majhnimi koraki, ki vam bodo pomagali do večjega cilja. Preden se boste zavedeli, se boste že lotili stvari, ki ste se je tako bali.

Začnite takoj: Zapišite si večje opravilo, ki ga NE boste opravili takoj. Nato pa zapišite še manjši korak, ki ga boste opravili, da boste lažje začeli. Npr.: »Ne bom napisal te seminarske naloge. Bom pa v tem hipu napisal samo zaključni stavek.« Dovolite si, da se lahko večje naloge lotite kasneje – vse, kar morate v tem hipu storiti, je, da se lotite manjše naloge.

Tretji korak: Določite si nagrado

Pomembno je vedeti, da imate legitimne potrebe in želje, ki jih z odlašanjem dejansko zadovoljujete: Morda vam manjka svobode, sprostitve, zabave ali pa prostega časa, ki bi ga posvetili pomembnih odnosom. Teh ni treba označiti za nepomembne. Če lahko ugotovite, katere potrebe z odlašanjem zadovoljujete, lahko poiščete druge načine, da jih boste zadovoljili kasneje, s čimer boste pomembnejše opravilo postavili v sedanjost. Preostale potrebe in želje pa uporabite za določanje nagrad, ki vam bodo služile kot vzpodbuda za opravljanje opravil, ki v tem hipu niso tako mamljiva.

Začnite takoj: Določite si manjšo nagrado in jo povežite s tem, kar bi si želeli v tem trenutku početi namesto opravila. Nato se odločite: »Če bom naredil X, bom kasneje lahko delal Y.«

Četrti korak: Javno se zavezite opravilu

Če se boste javno zavezali opravilu, boste s tem učinkovito prevzeli odgovornost. Želja po tem, da drugi ne bi videli, da vam je spodletelo pri doseganju ciljev, bo pripomogla, da se boste začrtanega držali. Študije pravijo, da javno zavezanje k opravilu vodi k temu, da se tega potem tudi bolj držimo.

Zato vzemite telefon in prijatelju napišite, česa ste se lotili ter ga prosite, naj vas preverja, da boste res napredovali in končali v zadanem času. Še bolje, objavite na Facebooku ali Twitterju, da boste začeli.

Ko boste začeli s temi koraki, boste na trdni poti k temu, da veliko, nadležno opravilo spremenite v nekaj tako izvedljivega, da ga boste hitro prečrtali na seznamu opravkov, od odlašanja pa se boste poslovili.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri