Kako vemo, da to ni le zimska depresija

3. 2. 2018 | Vir: Jana
Deli
Kako vemo, da to ni le zimska depresija (foto: Profimedia)
Profimedia

Dnevi se sicer že daljšajo, vendar je oblačnih dni v teh mesecih več kot sončnih, in to poleg vsega preostalega še dodatno pripomore k temu, da pride do izraza zimska depresija. Vendar pozor: nujno je, da ločimo zimsko (prehodno) depresijo od prave bolezni!

Zimska potrtost, ki jo v angleščini imenujejo Seasonal Affective Disorder (SAD), je povezana z zmanjšano količino sončne svetlobe med zimo. Povečata se utrujenost in prekomerno spanje zaradi pomanjkanja hormona melatonina. Ta pojav vpliva tako na ljudi, ki so že depresivni, kot na tiste, ki niso. Po mnenju psihologov zimska depresija doleti skoraj tretjino svetovnega prebivalstva, približno dva odstotka severnih Evropejcev je depresivna zaradi slabega vremena.

Znaki zimske depresije so lahko zelo različni

Vendar se v večini primerov kažejo kot

  • prekomerna utrujenost, ki se lahko sprevrže v potrtost,
  • jokanje brez vzroka,
  • pomanjkanje koncentracije,
  • tudi v bolečine.

Temu sledi prekomerno spanje in zato zmanjšana aktivnost ter prenajedanje. Za zimsko depresijo trpijo večinoma ženske, kar 80 odstotkov.

Vendar pozor: nujno je, da ločimo zimsko (prehodno) depresijo od prave bolezni. Več o tem spodaj.

Kako si lahko pomagamo pri zimski depresiji

Če se počutite, da so vse zanimive stvari za vami, si občutek nečesa lepega pričarajte sami. Vpišite se v kak tečaj, delavnico, pojdite na zanimivo predavanje ali v kino in vse skupaj kombinirajte z novoletnimi zaobljubami. Če ste obljubili, da se boste naučili kuhati, se vpišite na kuharski tečaj. Če ste obljubili, da boste več časa preživeli s prijatelji, za vikend organizirajte večerjo s prijatelji. Če ste se odločili, da boste to leto spoznali ljubezen svojega življenja, pojdite na zmenek.

Dober način, kako preženete depresijo in se hkrati začnete počutiti malo bolje v svoji koži, je rekreacija. Odpravite se na sprehod v naravo, saj dnevna svetloba izboljšuje razpoloženje. Telesu pozimi primanjkuje energije in večino časa se počutimo zaspane, zato je treba dogajanje popestriti. Sicer krajši krepčilni spanec pomaga, vendar zatekanje k njemu ni priporočljivo, saj so dnevi še vedno kratki in jih je treba toliko bolj izkoristiti.

Preberite: Kaj nas pohodništvo uči o življenju?

Hkrati z rekreacijo se lahko lotite tudi 'čiščenja' telesa z zdravo prehrano. Obilne dobrote naj zamenjajo dnevi lažje prehrane, npr. zelenjava in pusto meso, veliko sadja, k dobremu počutju naj bi prispevale predvsem banane pa tudi mlečni izdelki.

Več: 24 ur čiščenja telesa z zdravimi, svežimi živili

Pomembno je, da poskušate kljub depresiji ohraniti pozitiven odnos do novega leta, saj vam bo prineslo polno novih izzivov in, če se odločite, sreče ali spoznanj. Kmalu bo tudi konec zime, prihaja čudovita pomlad in toplo poletje, kjer se bomo namakali v morju – tudi to je razlog, zaradi katerega lahko pozabite na januarsko depresijo.

Kako pa vemo, da to ni le zimska depresija

Če znaki potrtosti trajajo več kot dva tedna in zapadete v zares slabe misli, je treba poiskati zdravniško pomoč. Depresija je namreč čedalje pogostejši pojav pri posameznikih v tem hitrem svetu, zato je treba biti pazljiv, da ne spregledamo njenih simptomov oziroma jih ne pripišemo zimski otožnosti.

Po podatkih naj bi vsaj enkrat v življenju za depresijo zbolela vsaka šesta oseba, v tem trenutku pa je vsak 20. človek med nami depresiven. O tej bolezni se veliko govori in znanje o njej je precej napredovalo, ampak se še vedno velikokrat zgodi, da jo spregledamo tako laiki kot tudi strokovnjaki.

Če depresije ne prepoznamo ali jo nepravilno obravnavamo, to lahko pomeni trpljenje za posameznika, ki ga lahko konča tudi s samomorom, zato je nujno, da ločimo zimsko (prehodno) depresijo od prave bolezni.

Kaj je depresija?

Depresijo uvrščamo med duševne motnje. Prizadene človekovo razpoloženje, misli, čustva, vedenje in telo in zato vpliva na njegovo delovanje. Če zbolimo za depresijo, se poruši ravnovesje kemičnih prenašalcev sporočil med celicami v možganih.

Vzroki za depresijo se lahko razdelijo v tri skupine
  • V prvi so dejavniki, zaradi katerih je posameznik nagnjen k razvoju depresije – depresija v družini, prirojena nagnjenost, neprijetne izkušnje v otroštvu in kronične telesne bolezni.
  • V drugi skupini so dejavniki, ki sprožijo depresijo: lahko so nenadni in močni ali pa so na človeka delovali že dlje časa in se krepili – izguba bližnje osebe, neprijetni dogodki, kot je izguba službe, prepiri ... in zdravstvene težave, ki imajo navadno slabo napoved.
  • V tretjo skupino pa spadajo dejavniki, ki depresijo vzdržujejo – brezposelnost, osamljenost ...
Za depresijo so značilni štirje sklopi znakov

Začetni znaki depresije se navadno pojavijo počasi in jih na začetku ne opazimo ali pa jih zamenjamo s čim drugim.

Pomembno je vedeti, da so za depresijo značilni štirje sklopi znakov.

  • Prvi sklop so znaki depresije v mislih kot npr.: nihče me ne mara, nima smisla ...
  • Drugi sklop so znaki depresije v čustvih, kar pomeni, da pri človeku začnejo prevladovati potrtost, otopelost, napetost, tesnoba, razočaranje ...
  • Depresija se kaže tudi v vedenju, kjer so najpogostejši znaki umikanje v samoto in pred zunanjim svetom, jok brez razloga, nespečnost, poležavanje, upad želje po spolnosti ter motnje spomina in pozornosti.

Telesni znaki depresije pa so: bolečine v mišicah, glavobol, utrujenost, mravljinci, pomanjkanje energije ...

Navadno se vsi te znaki med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega. Ni nujno, da se pojavijo točno ti znaki – zlasti pri moških lahko opazimo drugačen tip depresije, ki se kaže v povečani jezi, razdražljivosti, agresiji, prekomernem pitju alkohola, pretiranem delu, v intenzivnih športnih aktivnostih in podobno.

Kako torej vemo, da smo depresivni in kako to zdravimo

Če je razpoloženje človeka več kot dva tedna zelo negativno in ima vsaj pet od zgoraj naštetih znakov, takrat začnemo govoriti o depresiji. Če je depresija blaga, lahko poneha tudi sama od sebe, medtem ko se pri hujših oblikah stanje poglablja, dokler ni znakov preveč, da bi jih posameznik lahko obvladoval. Takrat običajno poišče pomoč.

Prvi korak je pregled pri zdravniku. Zdravljenje navadno vsebuje več načinov; in sicer zdravljenje z zdravili – antidepresivi; različne oblike psihoterapije, zdravljenje z dejavnostmi, ki so prijetne in spodbudne itd. Zelo pomembna je čustvena opora svojcev in bližnjih, da se z njim pogovarjajo in ga pozorno poslušajo.

Največja težava se skriva v tem, da depresiven človek velikokrat ne prepozna svojih težav ali pa meni, da mu ni pomoči. Zato je pomembno, da čim več ljudi pozna razliko med otožnostjo (ki je lahko tudi zimska) in depresijo – saj je to treba zdraviti.

Besedilo: Petra Znoj

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"